Page 323 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 323
povzetek
Dejavniki razvoja modernega turizma
Medicina
Za začetnike in pobudnike razvoja v vseh treh krajih veljajo zdravniki, ki so
identificirali potencialne pozitivne učinke zdravljenja z morsko vodo, zra-
kom, mivko, s soncem, z blatom in s slanico. V tem so vse tri lokacije sledile
evropskim trendom, kjer je medicinska stroka nastopala kot pomemben de-
javnik turističnega razvoja zlasti v njegovih začetnih fazah, čeprav je bila ta
stroka tudi v funkciji upravnih in vodilnih organov zdravilišč – zdraviliška
komisija – prisotna tudi kasneje. Svoj vpliv je kazala ob različnih priložno-
stih, kakor je bilo mogoče zaslediti na primeru Portoroža, kjer so leta 1904 že-
leli nekdanjo Righettijevo vilo podeliti v najem neznani družbi, ki je tam na-
črtovala ureditev sanatorija za skrofulozo. Proti temu sta odločno nastopili
zdraviliška komisija in uprava družbe Portorose, saj bi po njunem mnenju od-
prtje sanatorija škodovalo uspešnemu turističnemu razvoju Portoroža. Zara-
di majhne plaže z veliko koncentracijo kopalcev bi namreč zdravi gosti v mor-
ju lahko prihajali v stik z bolnimi in se okužili. Sodelovanje med javno sfero,
ki so jo zastopali tudi zdravniki, in zasebnim subjektom kakor tudi drugimi
turističnimi akterji v nekem letovišču je bilo ključnega pomena za njegov na-
daljnji razvoj, kar se je pokazalo tudi v navedenem primeru.
Medicina ni vplivala le na razvoj termalnega in morskega turizma in ga
spodbujala. V širšem alpskem prostoru je prav tako nastopala kot pomemben
dejavnik razvoja zdraviliško-letoviškega turizma. Najprej so se gorske klimat-
ske postaje pojavile v Švici (začetek 19. stoletja). Na območju Primorja pa me-
dicina ni bila tako prisotna, saj se je tu v alpskem svetu razvila predvsem obli-
ka turizma, ki je bila vezana na gorništvo in osvajanje gorskih vrhov. Drugje
na Slovenskem pa so zdravstveni vzgibi odigrali pomembno vlogo pri zagonu
turizma v gorskem svetu, kakor se je to zgodilo na primeru Bleda, kjer je mo-
goče zaslediti usklajenost z evropskimi trendi. Turizem v gorskem svetu in al-
pinizem nista bila podrobnejša predmeta naše obravnave.
Pri drugi obliki turizma, jamskem, medicina ni odigrala pomembnejše
vloge dejavnika oziroma spodbujevalca razvoja, saj je bil obisk v tem primeru
pretežno vezan na določeno naravno privlačnost in ne na zdravilno funkcijo,
čeprav je bilo deloma mogoče zaslediti tudi poskuse letoviškega klimatskega
turizma na Krasu.
Nova prometna sredstva
Zdravniki oziroma medicina tudi v obravnavanem prostoru niso bili edini
dejavnik turističnega razvoja. Dejavniki so bili med seboj tudi prepleteni in
321
Dejavniki razvoja modernega turizma
Medicina
Za začetnike in pobudnike razvoja v vseh treh krajih veljajo zdravniki, ki so
identificirali potencialne pozitivne učinke zdravljenja z morsko vodo, zra-
kom, mivko, s soncem, z blatom in s slanico. V tem so vse tri lokacije sledile
evropskim trendom, kjer je medicinska stroka nastopala kot pomemben de-
javnik turističnega razvoja zlasti v njegovih začetnih fazah, čeprav je bila ta
stroka tudi v funkciji upravnih in vodilnih organov zdravilišč – zdraviliška
komisija – prisotna tudi kasneje. Svoj vpliv je kazala ob različnih priložno-
stih, kakor je bilo mogoče zaslediti na primeru Portoroža, kjer so leta 1904 že-
leli nekdanjo Righettijevo vilo podeliti v najem neznani družbi, ki je tam na-
črtovala ureditev sanatorija za skrofulozo. Proti temu sta odločno nastopili
zdraviliška komisija in uprava družbe Portorose, saj bi po njunem mnenju od-
prtje sanatorija škodovalo uspešnemu turističnemu razvoju Portoroža. Zara-
di majhne plaže z veliko koncentracijo kopalcev bi namreč zdravi gosti v mor-
ju lahko prihajali v stik z bolnimi in se okužili. Sodelovanje med javno sfero,
ki so jo zastopali tudi zdravniki, in zasebnim subjektom kakor tudi drugimi
turističnimi akterji v nekem letovišču je bilo ključnega pomena za njegov na-
daljnji razvoj, kar se je pokazalo tudi v navedenem primeru.
Medicina ni vplivala le na razvoj termalnega in morskega turizma in ga
spodbujala. V širšem alpskem prostoru je prav tako nastopala kot pomemben
dejavnik razvoja zdraviliško-letoviškega turizma. Najprej so se gorske klimat-
ske postaje pojavile v Švici (začetek 19. stoletja). Na območju Primorja pa me-
dicina ni bila tako prisotna, saj se je tu v alpskem svetu razvila predvsem obli-
ka turizma, ki je bila vezana na gorništvo in osvajanje gorskih vrhov. Drugje
na Slovenskem pa so zdravstveni vzgibi odigrali pomembno vlogo pri zagonu
turizma v gorskem svetu, kakor se je to zgodilo na primeru Bleda, kjer je mo-
goče zaslediti usklajenost z evropskimi trendi. Turizem v gorskem svetu in al-
pinizem nista bila podrobnejša predmeta naše obravnave.
Pri drugi obliki turizma, jamskem, medicina ni odigrala pomembnejše
vloge dejavnika oziroma spodbujevalca razvoja, saj je bil obisk v tem primeru
pretežno vezan na določeno naravno privlačnost in ne na zdravilno funkcijo,
čeprav je bilo deloma mogoče zaslediti tudi poskuse letoviškega klimatskega
turizma na Krasu.
Nova prometna sredstva
Zdravniki oziroma medicina tudi v obravnavanem prostoru niso bili edini
dejavnik turističnega razvoja. Dejavniki so bili med seboj tudi prepleteni in
321
