Page 324 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 324
turizem v avstrijskem primorju
soodvisni. Tako so ključne posledice industrijske revolucije in industrializa-
cije, nova parna prevozna sredstva, vplivala tudi na turistični razvoj. Nova
prometna sredstva, ki v evropskem zgodovinopisju predstavljajo enega izmed
najpomembnejših in najprepoznavnejših dejavnikov razvoja modernega tu-
rizma, so na turizem vplivala tudi na območju Avstrijskega primorja. Sama iz-
gradnja prometne infrastrukture ter urejena in dobra prometna dostopnost,
ki, kakor ugotavljajo gospodarski zgodovinarji, ni v prvi vrsti služila turiz-
mu, je lahko pozitivno vplivala na njegov nadaljnji razvoj. Čeprav pri obrav-
navanih primerih morskih krajev in termalnega zdravilišča nova prometna
sredstva niso neposredno pripomogla k izrazitemu porastu števila obiskoval-
cev, pa so kraji, kjer na primer »železna cesta« ni bila zgrajena, ostali izolirani
od večjih mestnih in industrijskih središč. Večja oddaljenost je lahko zmanj-
šala turistični obisk oziroma razvoj, kar se je zgodilo v nekaterih toplicah (na
primer na Dolenjskem, glej Janša, 1968).
V obmorskih turističnih krajih izgradnja novih prometnih kopnih po-
vezav (železnica) in vzpostavitev ladijskih parnikov nista nastopili kot nepo-
sredni posledici turističnega razvoja oziroma ga turizem ni povzročil, so se pa
že obstoječi turistični kraji dobro zavedali prednosti, ki jih je hitrejši, cenej-
ši, varnejši in točnejši transport imel za njihov nadaljnji razvoj, zato so si pri-
zadevali za vzpostavitev čim boljše prometne povezave in olajšan dostop tu-
ristom. Na primeru obravnavanih morskih zdravilišč je bilo mogoče opaziti,
da so se nove prometne povezave najprej vzpostavile po morju in to tudi pred
samim začetkom turističnega razvoja, kar pomeni, da ta dva pojava načeloma
nista bila povezana ali soodvisna. Kopenske prometne povezave so se večino-
ma vzpostavljale kasneje, ko so bili kraji že prepoznavni na turističnem trgu
(z izjemo Opatije). Nova prevozna sredstva na tem območju niso spodbudila
nastanka novih turističnih destinacij, so pa pozitivno vplivala na njihov na-
daljnji razvoj.
Jame
Očitnejši je bil vpliv železnice na jamski turizem, kar je bilo analizirano na
primeru Postojnske jame. Ta jama se je v 19. stoletju pričela turistično inten-
zivneje razvijati in ugodna prometna lega kraja je to tudi spodbujala ter turiz-
mu nedvomno igrala v prid. Pomembno prelomnico v obiskovanju je pred-
stavljala izgradnja južne železnice leta 1857, saj se je jama oziroma Postojna
nahajala prav na njeni trasi. Potovanje z vlakom je bilo finančno ugodnejše,
krajša potovanja so si lahko privoščili tudi manj premožni. Tako so v Postoj-
no z vlakom že pred prvo svetovno vojno potovali številni meščani in celo (tr-
žaški) delavci (Studen, 2006a, 30; Čeč, 2001, 49). Vlak je postal priljubljeno
322
soodvisni. Tako so ključne posledice industrijske revolucije in industrializa-
cije, nova parna prevozna sredstva, vplivala tudi na turistični razvoj. Nova
prometna sredstva, ki v evropskem zgodovinopisju predstavljajo enega izmed
najpomembnejših in najprepoznavnejših dejavnikov razvoja modernega tu-
rizma, so na turizem vplivala tudi na območju Avstrijskega primorja. Sama iz-
gradnja prometne infrastrukture ter urejena in dobra prometna dostopnost,
ki, kakor ugotavljajo gospodarski zgodovinarji, ni v prvi vrsti služila turiz-
mu, je lahko pozitivno vplivala na njegov nadaljnji razvoj. Čeprav pri obrav-
navanih primerih morskih krajev in termalnega zdravilišča nova prometna
sredstva niso neposredno pripomogla k izrazitemu porastu števila obiskoval-
cev, pa so kraji, kjer na primer »železna cesta« ni bila zgrajena, ostali izolirani
od večjih mestnih in industrijskih središč. Večja oddaljenost je lahko zmanj-
šala turistični obisk oziroma razvoj, kar se je zgodilo v nekaterih toplicah (na
primer na Dolenjskem, glej Janša, 1968).
V obmorskih turističnih krajih izgradnja novih prometnih kopnih po-
vezav (železnica) in vzpostavitev ladijskih parnikov nista nastopili kot nepo-
sredni posledici turističnega razvoja oziroma ga turizem ni povzročil, so se pa
že obstoječi turistični kraji dobro zavedali prednosti, ki jih je hitrejši, cenej-
ši, varnejši in točnejši transport imel za njihov nadaljnji razvoj, zato so si pri-
zadevali za vzpostavitev čim boljše prometne povezave in olajšan dostop tu-
ristom. Na primeru obravnavanih morskih zdravilišč je bilo mogoče opaziti,
da so se nove prometne povezave najprej vzpostavile po morju in to tudi pred
samim začetkom turističnega razvoja, kar pomeni, da ta dva pojava načeloma
nista bila povezana ali soodvisna. Kopenske prometne povezave so se večino-
ma vzpostavljale kasneje, ko so bili kraji že prepoznavni na turističnem trgu
(z izjemo Opatije). Nova prevozna sredstva na tem območju niso spodbudila
nastanka novih turističnih destinacij, so pa pozitivno vplivala na njihov na-
daljnji razvoj.
Jame
Očitnejši je bil vpliv železnice na jamski turizem, kar je bilo analizirano na
primeru Postojnske jame. Ta jama se je v 19. stoletju pričela turistično inten-
zivneje razvijati in ugodna prometna lega kraja je to tudi spodbujala ter turiz-
mu nedvomno igrala v prid. Pomembno prelomnico v obiskovanju je pred-
stavljala izgradnja južne železnice leta 1857, saj se je jama oziroma Postojna
nahajala prav na njeni trasi. Potovanje z vlakom je bilo finančno ugodnejše,
krajša potovanja so si lahko privoščili tudi manj premožni. Tako so v Postoj-
no z vlakom že pred prvo svetovno vojno potovali številni meščani in celo (tr-
žaški) delavci (Studen, 2006a, 30; Čeč, 2001, 49). Vlak je postal priljubljeno
322
