Page 92 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 92
turizem v avstrijskem primorju
vodo kot eno najuspešnejših v monarhiji za zdravljenje vrste bolezni izred-
no cenilo, je sicer opozarjalo na pomanjkanje ustreznih in udobnih kapacitet,
vendar je njihov nakup le predlagalo notranjemu ministrstvu. Slednje je pos-
lalo vodjo kemijskega laboratorija Državnega geološkega inštituta Hauerja z
nalogo kemijske analize vode.13 Cenjeni kemik z navdušenjem opisuje pokraji-
no in kvaliteto termalne vode in dopušča možnost, da bi toplice v Sv. Štefanu
lahko postale ene izmed najuspešnejših v monarhiji (Benussi, 1888, 25–26).14
Hauer omenja, da bližina morja omogoča lažjo komunikacijo z bolj od-
daljenimi kraji. Dostop do termalnega kraja v 19. stoletju je bil sicer mogoč s
poštno kočijo, ki je peljala iz Trsta, mimo Kopra, Buj in Vižinade, kar je tra-
jalo pet ur. Iz Vižinade so nato potniki do cilja potovali peš še dve uri in pol.
Lahko so potovali s kočijo po poti Trst–Koper–Buzet–Sv. Štefan. Dostop je
bil mogoč tudi z ladjo15 iz Trsta do Novigrada, od tam pa s kočijo ali peš do ci-
lja (Blažević, 1987, 47). Dostopnost je bila olajšana z izgradnjo železniške po-
vezave med Divačo in Puljem leta 1876. Od železniške postaje v Buzetu so se
do toplic potniki odpravili s kočijo ali peš (Blažević, 1987, 47). Najpogosteje
uporabljeno prevozno sredstvo tujcev, ki so prihajali v toplice, naj bi bila rav-
no železnica (Ghersa, 1884, 9).
Na podlagi odloka ministrstva za notranje zadeve z dne 15. 2. 185716 je
bil vsakokratni lastnik hotela dolžan uvesti knjigo tujih gostov. Pri tem je šlo
za uredbo notranjega ministrstva in policijskega ministrstva (Dicastero sup-
remo di polizia), ki je pričela veljati s 15. marcem istega leta. Peti člen druge-
ga dela je določal, da morajo v krajih, kjer ima sedež okrajna politična oblast,
in v vseh krajih, ki se nahajajo vzdolž prometnejših cest, ter krajih v bližini
13 Analiza je bila objavljena v analih inštituta in v drugih časopisih, kakor tudi v nadaljevanju citirani
La Provinci leta 1868.
14 »… la sorgente appartenga alle più sature fonti sulfuree. Anche la qualità…va presa in grande consi-
derazione… Non è da disconoscere che le terme di S. Stefano non sieno chiamate ad acquistare
un posto eminente (einen hervorragenden Rang) fra i bagni termali della Monarchia. La natura
ha qui in certo qual modo riuniti tutti gli elementi a ciò necessarî, – la qualità delle acque terma-
li, la situazione della sorgente in mezzo ad ubertosa valle rallegrata d'ameni dintorni, la vicinanza
del mare che facilita la comunicazione con luoghi più lontani; – non vi manca che un piccolo auito
dell'arte per crearvi una condizione tale di cose che altrove non potè venir raggiunta che con gran-
di stenti e grandi sacrifici.«
15 Pred izgradnjo železniške proge je bil najprimernejši način potovanja pot po morju, s parnikom iz
Trsta do Novigrada in nato dalje po kopnem (La Provincia, 1868, 142).
16 DAPA, 1897, I/1 Policija, općenito, š. 51: Vodenje knjige stranaca. Dopis, poslan na vse pode-
sterie okrožij iz Poreča, 21. 9. 1898. Hotelirjem so tujci izpolnili več kategorij, in sicer datum pri-
hoda, ime, priimek in zaposlitev, stalno bivališče, dovoljenje za potovanje (potovalna listina) in
spremstvo. Hotelir je bil dolžan izpolniti še zadnjo kategorijo s podatkom o dnevu in smeri odho-
da. Neupoštevanje predpisanega odloka je lastnika prenočišča stalo kazni do 100 goldinarjev ali
zapora od šest ur do devet dni.
90
vodo kot eno najuspešnejših v monarhiji za zdravljenje vrste bolezni izred-
no cenilo, je sicer opozarjalo na pomanjkanje ustreznih in udobnih kapacitet,
vendar je njihov nakup le predlagalo notranjemu ministrstvu. Slednje je pos-
lalo vodjo kemijskega laboratorija Državnega geološkega inštituta Hauerja z
nalogo kemijske analize vode.13 Cenjeni kemik z navdušenjem opisuje pokraji-
no in kvaliteto termalne vode in dopušča možnost, da bi toplice v Sv. Štefanu
lahko postale ene izmed najuspešnejših v monarhiji (Benussi, 1888, 25–26).14
Hauer omenja, da bližina morja omogoča lažjo komunikacijo z bolj od-
daljenimi kraji. Dostop do termalnega kraja v 19. stoletju je bil sicer mogoč s
poštno kočijo, ki je peljala iz Trsta, mimo Kopra, Buj in Vižinade, kar je tra-
jalo pet ur. Iz Vižinade so nato potniki do cilja potovali peš še dve uri in pol.
Lahko so potovali s kočijo po poti Trst–Koper–Buzet–Sv. Štefan. Dostop je
bil mogoč tudi z ladjo15 iz Trsta do Novigrada, od tam pa s kočijo ali peš do ci-
lja (Blažević, 1987, 47). Dostopnost je bila olajšana z izgradnjo železniške po-
vezave med Divačo in Puljem leta 1876. Od železniške postaje v Buzetu so se
do toplic potniki odpravili s kočijo ali peš (Blažević, 1987, 47). Najpogosteje
uporabljeno prevozno sredstvo tujcev, ki so prihajali v toplice, naj bi bila rav-
no železnica (Ghersa, 1884, 9).
Na podlagi odloka ministrstva za notranje zadeve z dne 15. 2. 185716 je
bil vsakokratni lastnik hotela dolžan uvesti knjigo tujih gostov. Pri tem je šlo
za uredbo notranjega ministrstva in policijskega ministrstva (Dicastero sup-
remo di polizia), ki je pričela veljati s 15. marcem istega leta. Peti člen druge-
ga dela je določal, da morajo v krajih, kjer ima sedež okrajna politična oblast,
in v vseh krajih, ki se nahajajo vzdolž prometnejših cest, ter krajih v bližini
13 Analiza je bila objavljena v analih inštituta in v drugih časopisih, kakor tudi v nadaljevanju citirani
La Provinci leta 1868.
14 »… la sorgente appartenga alle più sature fonti sulfuree. Anche la qualità…va presa in grande consi-
derazione… Non è da disconoscere che le terme di S. Stefano non sieno chiamate ad acquistare
un posto eminente (einen hervorragenden Rang) fra i bagni termali della Monarchia. La natura
ha qui in certo qual modo riuniti tutti gli elementi a ciò necessarî, – la qualità delle acque terma-
li, la situazione della sorgente in mezzo ad ubertosa valle rallegrata d'ameni dintorni, la vicinanza
del mare che facilita la comunicazione con luoghi più lontani; – non vi manca che un piccolo auito
dell'arte per crearvi una condizione tale di cose che altrove non potè venir raggiunta che con gran-
di stenti e grandi sacrifici.«
15 Pred izgradnjo železniške proge je bil najprimernejši način potovanja pot po morju, s parnikom iz
Trsta do Novigrada in nato dalje po kopnem (La Provincia, 1868, 142).
16 DAPA, 1897, I/1 Policija, općenito, š. 51: Vodenje knjige stranaca. Dopis, poslan na vse pode-
sterie okrožij iz Poreča, 21. 9. 1898. Hotelirjem so tujci izpolnili več kategorij, in sicer datum pri-
hoda, ime, priimek in zaposlitev, stalno bivališče, dovoljenje za potovanje (potovalna listina) in
spremstvo. Hotelir je bil dolžan izpolniti še zadnjo kategorijo s podatkom o dnevu in smeri odho-
da. Neupoštevanje predpisanega odloka je lastnika prenočišča stalo kazni do 100 goldinarjev ali
zapora od šest ur do devet dni.
90
