Page 127 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 127
nike okraševanja in motivi na srednje-
in novoveški namizni gravirani keramiki
iz Kopra in Izole
Zrinka Mileusnić
UP FHŠ, Oddelek za arheologijo in dediščino ter Inštitut za arheologijo in dediščino
zrinka.mileusnic@fhs.upr.si
Uvod
V prispevku se bomo posvetili pregledu okrasnih tehnik in motivike na
specifični skupini renesančne keramike. Gre za keramiko, ki v srednjem
veku na slovenski prostor pride iz območij srednje in severne Italije in se
obdrži v uporabi še v obdobju novega veka. Na tem mestu je uporabljen
splošno sprejet izraz renesančna keramika, nastal pri italijanskih arheolo-
gih. Zaradi razdelitve keramike na uveljavljene stilne skupine, imenovane
arhaična, renesančna, postrenesančna ipd., se zdi smiselno obdržati že ob-
stoječe izraze. Da bi se v nadaljevanju izognili nejasnostim, je ob teh izra-
zih vedno omenjena tudi datacija.
Obravnava temelji na gradivu iz arheoloških raziskav v starih mestnih
jedrih Kopra in Izole. Obdelana lončenina sodi v skupino gravirane kera-
mike italijanskega izvora, ki je v 13. stoletju nastala pod močnim vplivom
bizantinske produkcije. V arheoloških kontekstih je tovrstna keramika za-
stopana v velikem številu. Zaradi značilnih in prepoznavnih krasilnih teh-
nik in izbrane motivike je pogosto tudi najoprijemljivejši in najzanesljivej-
ši element za datacijo najdiščnih kontekstov. Poleg tega pa je tudi zanesljiv
vir za interpretacijo in rekonstrukcijo proizvodnje, distribucije in uporabe
keramičnega posodja v srednjem in novem veku. Prispevek predstavlja prvi
pregled okraševalnih tehnik in motivike na območju Istre.
Kriterije za določanje kronologije in izvora posameznih keramičnih
skupin predstavljajo značilne oblike posodja ter tehnike in načini okraše-
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-13-8(1).125-146 125
in novoveški namizni gravirani keramiki
iz Kopra in Izole
Zrinka Mileusnić
UP FHŠ, Oddelek za arheologijo in dediščino ter Inštitut za arheologijo in dediščino
zrinka.mileusnic@fhs.upr.si
Uvod
V prispevku se bomo posvetili pregledu okrasnih tehnik in motivike na
specifični skupini renesančne keramike. Gre za keramiko, ki v srednjem
veku na slovenski prostor pride iz območij srednje in severne Italije in se
obdrži v uporabi še v obdobju novega veka. Na tem mestu je uporabljen
splošno sprejet izraz renesančna keramika, nastal pri italijanskih arheolo-
gih. Zaradi razdelitve keramike na uveljavljene stilne skupine, imenovane
arhaična, renesančna, postrenesančna ipd., se zdi smiselno obdržati že ob-
stoječe izraze. Da bi se v nadaljevanju izognili nejasnostim, je ob teh izra-
zih vedno omenjena tudi datacija.
Obravnava temelji na gradivu iz arheoloških raziskav v starih mestnih
jedrih Kopra in Izole. Obdelana lončenina sodi v skupino gravirane kera-
mike italijanskega izvora, ki je v 13. stoletju nastala pod močnim vplivom
bizantinske produkcije. V arheoloških kontekstih je tovrstna keramika za-
stopana v velikem številu. Zaradi značilnih in prepoznavnih krasilnih teh-
nik in izbrane motivike je pogosto tudi najoprijemljivejši in najzanesljivej-
ši element za datacijo najdiščnih kontekstov. Poleg tega pa je tudi zanesljiv
vir za interpretacijo in rekonstrukcijo proizvodnje, distribucije in uporabe
keramičnega posodja v srednjem in novem veku. Prispevek predstavlja prvi
pregled okraševalnih tehnik in motivike na območju Istre.
Kriterije za določanje kronologije in izvora posameznih keramičnih
skupin predstavljajo značilne oblike posodja ter tehnike in načini okraše-
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-13-8(1).125-146 125
