Page 132 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 132
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
vora, verjetno je prišel v jadranski prostor kot posledica beneških trgovskih
stikov z vzhodnim svetom (Tomadin 1991, 117).
Na zeleno loščeni gravirani posodi 3 je vrezan motiv T-križa. Takšen
okras je v strokovni literaturi uvrščen v skupino t. i. samostanske ali devo-
cionalne keramike. Upodobljen križ je pogosto preboden z žeblji in pos-
tavljen na hrib. Križ je ena izmed osnovnih geometričnih oblik in je, kot
del okrasa na keramiki, pogosto uvrščen v skupino astroloških in magič-
nih znakov pozitivnega pomena (Cozza 1989, 27). Gre za motiv, ki se poja-
vlja v različnih kulturnih krogih in ima zelo bogato simboliko. Tvori osno-
vo vseh simbolov orientacije in ima funkcijo sinteze in mere, saj deli, določa
in meri različne prostore. V nekaterih vzhodnjaških legendah predstavlja
lestev ali most, ki pripelje duše do Boga. Zelo bogato simboliko ima križ
tudi v krščanski ikonografiji. Simbolizira Kristusa, njegovo življenje, pri-
sotnost in žrtev. Tudi glede na obliko ima v krščanstvu križ različno sim-
boliko. V Benetkah je bilo najdeno veliko polizdelkov tako okrašenega po-
sodja, ki ga časovno uvrščamo v 2. polovico 15. in celotno 16. stoletje (Cozza
1989, 50, Fig. 55–56; 1998, 45, n. 41; Saccardo 2001, 116, Fig. 2.19–20; Bradara
in Saccardo 2007, 31, 86).
V skupino gravirane keramike z reliefnim okrasom, tj. okrasom, gra-
viranim s široko palčko (a stecca), sodi okras na monohromni posodi 4.
Vrezi so globoki in široki in dajejo vtis reliefa. Takoj ob ustju sta dva vzpo-
redna vreza, ki sta oblikovala zunanjo ali zgornjo mejo bordure. Tudi spo-
dnja meja je oblikovana z dvema vzporednima linijama, ki se od zgornjih
razlikujeta v tem, da sta izdelani v pozitivu. Notranjost bordure je s po-
končnimi linijami v pozitivu razdeljena v polja, zapolnjena s poševno pos-
tavljenimi križci, tudi v pozitivu. Preostali ohranjeni del posode je okrašen
z izmenjujočimi se linijami cik-cak v negativu in pozitivu. Okras bordure,
na kateri je upodobljena gotska deteljica, najdemo na graviranih in majolič-
nih posodah, katerih proizvodnja sodi na konec 15. in v 1. polovico 16. stole-
tja (Petricioli, 1971, kat. 41; Bradara in Saccardo 2007, kat. 89).
Od krožnika 5 sta ohranjena del ostenja in ustje, ob katerem so vi-
dni ostanki treh vrezanih linij, ki so tvorile koncentrične kroge. Preostali
del posode je bil okrašen z reliefnim okrasom v obliki visečih trikotnikov.
Trikotniki so izdelani v negativu, njihove strani pa v pozitivu z robom ci-
k-cak. Vidno je tudi nadaljevanje okrasa, ki je imel verjetno v celoti obliko
nekakšne mreže, sestavljene iz izdolbenih trikotnikov. Višja površina, na
kateri so še ostanki engobe, je bila poslikana z zeleno barvo. Tako okrašene
posode izvirajo iz delavnic v Benetkah ali širšega območja Veneta in so bile
130
vora, verjetno je prišel v jadranski prostor kot posledica beneških trgovskih
stikov z vzhodnim svetom (Tomadin 1991, 117).
Na zeleno loščeni gravirani posodi 3 je vrezan motiv T-križa. Takšen
okras je v strokovni literaturi uvrščen v skupino t. i. samostanske ali devo-
cionalne keramike. Upodobljen križ je pogosto preboden z žeblji in pos-
tavljen na hrib. Križ je ena izmed osnovnih geometričnih oblik in je, kot
del okrasa na keramiki, pogosto uvrščen v skupino astroloških in magič-
nih znakov pozitivnega pomena (Cozza 1989, 27). Gre za motiv, ki se poja-
vlja v različnih kulturnih krogih in ima zelo bogato simboliko. Tvori osno-
vo vseh simbolov orientacije in ima funkcijo sinteze in mere, saj deli, določa
in meri različne prostore. V nekaterih vzhodnjaških legendah predstavlja
lestev ali most, ki pripelje duše do Boga. Zelo bogato simboliko ima križ
tudi v krščanski ikonografiji. Simbolizira Kristusa, njegovo življenje, pri-
sotnost in žrtev. Tudi glede na obliko ima v krščanstvu križ različno sim-
boliko. V Benetkah je bilo najdeno veliko polizdelkov tako okrašenega po-
sodja, ki ga časovno uvrščamo v 2. polovico 15. in celotno 16. stoletje (Cozza
1989, 50, Fig. 55–56; 1998, 45, n. 41; Saccardo 2001, 116, Fig. 2.19–20; Bradara
in Saccardo 2007, 31, 86).
V skupino gravirane keramike z reliefnim okrasom, tj. okrasom, gra-
viranim s široko palčko (a stecca), sodi okras na monohromni posodi 4.
Vrezi so globoki in široki in dajejo vtis reliefa. Takoj ob ustju sta dva vzpo-
redna vreza, ki sta oblikovala zunanjo ali zgornjo mejo bordure. Tudi spo-
dnja meja je oblikovana z dvema vzporednima linijama, ki se od zgornjih
razlikujeta v tem, da sta izdelani v pozitivu. Notranjost bordure je s po-
končnimi linijami v pozitivu razdeljena v polja, zapolnjena s poševno pos-
tavljenimi križci, tudi v pozitivu. Preostali ohranjeni del posode je okrašen
z izmenjujočimi se linijami cik-cak v negativu in pozitivu. Okras bordure,
na kateri je upodobljena gotska deteljica, najdemo na graviranih in majolič-
nih posodah, katerih proizvodnja sodi na konec 15. in v 1. polovico 16. stole-
tja (Petricioli, 1971, kat. 41; Bradara in Saccardo 2007, kat. 89).
Od krožnika 5 sta ohranjena del ostenja in ustje, ob katerem so vi-
dni ostanki treh vrezanih linij, ki so tvorile koncentrične kroge. Preostali
del posode je bil okrašen z reliefnim okrasom v obliki visečih trikotnikov.
Trikotniki so izdelani v negativu, njihove strani pa v pozitivu z robom ci-
k-cak. Vidno je tudi nadaljevanje okrasa, ki je imel verjetno v celoti obliko
nekakšne mreže, sestavljene iz izdolbenih trikotnikov. Višja površina, na
kateri so še ostanki engobe, je bila poslikana z zeleno barvo. Tako okrašene
posode izvirajo iz delavnic v Benetkah ali širšega območja Veneta in so bile
130
