Page 195 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 195
vidno in navidezno v fr anciscejskem k atastru: rodik (1819–1830)
obmejne vode. Prva se nahaja šele blizu jugovzhodnega konca občine, in si-
cer na mejni točki »Pischeniuz«, sredi vzpona na Čuk (v kraju »Navlachi
– Czucki«), »kjer izvira ena močvirnata voda«. Kmalu se potek meje pre-
usmeri in sledi toku potoka, imenovanega »Marin Pottok«, ki se nato pre-
imenuje v »Polaschitza in nadaljuje do sotočja [pri mlinu Misnik Andreja
Dujca iz Rodika] Polaschitze in Globokega Potoka«. Od tod se meja obrne v
severovzhodno smer in sledi Globokemu potoku do sotočja z drugim, ime-
novanim »Serabotin Pattok ob vznožju hriba Scalino Berdo«, kjer je tro-
meja med Rodikom, Brezovico in Artvižami. Naslednji mejni vodotok sre-
čamo šele na nasprotni, severni strani občine Rodik, kjer meja poteka od
izvira (drugega a istoimenskega) Globokega potoka vzdolž njegove stru-
ge »do točke, kjer sreča tok [ali morda drčo, slap: Wasserieß] Potoka pod
Lisično, ki priteka z območja občine Rodik« (AST, CF, SE, 618/1, GB).
Čeprav se je na podlagi vseh teh navedb težko znajti v prostoru, nam
ta niz informacij vendarle daje nekaj sporočil. Prvič, območje katastrske
občine Rodik je vsaj na dveh koncih mejilo na vodo in je bilo znotraj pre-
predeno z vodotoki ter posejano s kali. Drugič, nekateri teh kalov in jeze-
ro so do izdelave katastra na začetku 19. stoletja presahnili. Tretjič, Rodik
je premogel tudi svoj mlin, sicer na skrajnem koncu svojega teritorija in do-
kaj daleč od vasi. Temu mlinu oziroma po ljudskem izročilu dvema mlino-
ma so rekli »Mišnik ali po mlinarju Dujčev mlin« (Peršolja 2009, 479–80).
V franciscejskem katastru je opredeljen kot »podlivni mlin z dvema paro-
ma mlinskih kamnov« (eine unterschlagtige Mühle mit 2 Gängen) in pripi-
san lastniku Andreju Dujcu.
Dodatno zanimivo pa je to, da ob večkrat omenjeni večji strugi na se-
verni strani katastrske občine, ob kateri so se nahajala ledinska imena z je-
zerom in natančneje na mestu, kjer je na katastrski karti vrisano vodno
zajetje, stojita dve stavbni parceli. Ena od obeh je v seznamu lastnikov stav-
bnih parcel poimenovana »Stari mlin«, kar seveda pomeni, da je nekoč tudi
tu deloval mlin, in potrjuje sklep, da je bilo v času nastanka franciscejske-
ga katastra vode manj kot v bolj oddaljeni preteklosti. Kljub temu pa je mo-
žen še nadaljnji sklep, in sicer da je bilo vode vseeno več, kot kažeta zapisa
tako v vprašalniku kot v poročilu katastrskega operata (slika 1). Potrditev
navedene interpretacije in pojasnilo o tem, kakšne vrste voda so navedene
na katastrskih kartah, je najti v seznamu zemljiških parcel, saj imajo mla-
ke in največja struga, kot smo jo doslej poimenovali, svojo katastrsko šte-
vilko. Tako oštevilčenih vodnih enot je v katastrski občini skupaj devet: tri
so v seznamu zemljiških parcel opredeljene kot »lokev v vasi Rodik« (Laach
193
obmejne vode. Prva se nahaja šele blizu jugovzhodnega konca občine, in si-
cer na mejni točki »Pischeniuz«, sredi vzpona na Čuk (v kraju »Navlachi
– Czucki«), »kjer izvira ena močvirnata voda«. Kmalu se potek meje pre-
usmeri in sledi toku potoka, imenovanega »Marin Pottok«, ki se nato pre-
imenuje v »Polaschitza in nadaljuje do sotočja [pri mlinu Misnik Andreja
Dujca iz Rodika] Polaschitze in Globokega Potoka«. Od tod se meja obrne v
severovzhodno smer in sledi Globokemu potoku do sotočja z drugim, ime-
novanim »Serabotin Pattok ob vznožju hriba Scalino Berdo«, kjer je tro-
meja med Rodikom, Brezovico in Artvižami. Naslednji mejni vodotok sre-
čamo šele na nasprotni, severni strani občine Rodik, kjer meja poteka od
izvira (drugega a istoimenskega) Globokega potoka vzdolž njegove stru-
ge »do točke, kjer sreča tok [ali morda drčo, slap: Wasserieß] Potoka pod
Lisično, ki priteka z območja občine Rodik« (AST, CF, SE, 618/1, GB).
Čeprav se je na podlagi vseh teh navedb težko znajti v prostoru, nam
ta niz informacij vendarle daje nekaj sporočil. Prvič, območje katastrske
občine Rodik je vsaj na dveh koncih mejilo na vodo in je bilo znotraj pre-
predeno z vodotoki ter posejano s kali. Drugič, nekateri teh kalov in jeze-
ro so do izdelave katastra na začetku 19. stoletja presahnili. Tretjič, Rodik
je premogel tudi svoj mlin, sicer na skrajnem koncu svojega teritorija in do-
kaj daleč od vasi. Temu mlinu oziroma po ljudskem izročilu dvema mlino-
ma so rekli »Mišnik ali po mlinarju Dujčev mlin« (Peršolja 2009, 479–80).
V franciscejskem katastru je opredeljen kot »podlivni mlin z dvema paro-
ma mlinskih kamnov« (eine unterschlagtige Mühle mit 2 Gängen) in pripi-
san lastniku Andreju Dujcu.
Dodatno zanimivo pa je to, da ob večkrat omenjeni večji strugi na se-
verni strani katastrske občine, ob kateri so se nahajala ledinska imena z je-
zerom in natančneje na mestu, kjer je na katastrski karti vrisano vodno
zajetje, stojita dve stavbni parceli. Ena od obeh je v seznamu lastnikov stav-
bnih parcel poimenovana »Stari mlin«, kar seveda pomeni, da je nekoč tudi
tu deloval mlin, in potrjuje sklep, da je bilo v času nastanka franciscejske-
ga katastra vode manj kot v bolj oddaljeni preteklosti. Kljub temu pa je mo-
žen še nadaljnji sklep, in sicer da je bilo vode vseeno več, kot kažeta zapisa
tako v vprašalniku kot v poročilu katastrskega operata (slika 1). Potrditev
navedene interpretacije in pojasnilo o tem, kakšne vrste voda so navedene
na katastrskih kartah, je najti v seznamu zemljiških parcel, saj imajo mla-
ke in največja struga, kot smo jo doslej poimenovali, svojo katastrsko šte-
vilko. Tako oštevilčenih vodnih enot je v katastrski občini skupaj devet: tri
so v seznamu zemljiških parcel opredeljene kot »lokev v vasi Rodik« (Laach
193
