Page 199 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 199
vidno in navidezno v fr anciscejskem k atastru: rodik (1819–1830)
posebej po nesrečnem požaru, ki so ga utrpele decembra 1816, ko so bile v
tej okoliščini v veliki večini uničene. Njihovo sedanje stanje je tesno, nizke
in mračne so, grajene brez vsakega reda. Taka so tudi gospodarska poslo-
pja.« Turobnost te slike je torej izrecna posledica uničujočega požara, kar
po vsej verjetnosti velja tudi za slamnato kritino. Na Krasu so bila namreč
tedaj s slamo krita le redka domovanja, medtem ko je bila slamnata kriti-
na pravilo za gospodarska poslopja. Zato lahko sklepamo, da so v Rodiku
po požaru ukrepali tako, da so hiše prekrili s slamo kot obliko čim hitrej-
še in cenejše obnove ostrešij ter da je tako stanje vztrajalo še desetletje in
pol kasneje.
V rodiškem protokolu stavbnih parcel iz leta 1820 je mogoče našte-
ti skupaj 109 različnih stavb, od katerih je 7 sestavljalo zaselek Kozina, ki
ga izvzemamo iz nadaljnje analize, tako da sta samemu Rodiku pripada-
li 102. Tu so odločno prevladovale enote, ki so združevale stanovanjsko
in gospodarsko poslopje, takih je bilo 77, kar pomeni približno tri četrti-
ne vseh. Vse ostale tipologije in funkcije stavb so bile posledično manj za-
stopane: tako je bilo popisanih 6 izključno gospodarskih poslopij, 4 sta-
novanjske hiše in ena nedograjena, 6 podrtij in ena ruševina (Steinhaufen
– dobesedno kup kamenja) ter tri javna poslopja, in sicer srenjska hiša
(občinski dom), župnišče in cerkev. Popisanih je bilo še nekaj drugih go-
spodarskih stavb, h katerim se vrnemo kasneje. V opisu vasi smo preb-
rali oceno, da so bile hiše v Rodiku »nizke«, a to še ne pomeni, da so bile
vse pritlične. Iz popisa stavbnih parcel namreč izhaja, da so pritlična po-
slopja res prevladovala, bilo pa je tudi kar nekaj enonadstropnih. Povsem
pritličnih stavb je bilo okoli 70 % (z vštetimi podrtijami), povsem eno-
nadstropnih pa okoli 14 %, vključno s cerkvijo, ki so jo kot tako opre-
delili v samem v popisu. Znotraj najbolj razširjene tipologije stavb, to je
kombinacije stanovanjskega in gospodarskega poslopja, je bil dokaj po-
gost vzorec, pri katerem je bil stanovanjski del enonadstropen, gospodar-
ski pa pritličen. Zato lahko polovico tovrstnih poslopij dodamo v izračun
in ugotovimo, da je bilo dejansko 20 % vseh stavb enonadstropnih (če bi
ne upoštevali podrtij, pa bi ta vrednost dosegla skoraj četrtino): toliko viš-
jih ostrešij je štrlelo iz res pretežno pritličnega rodiškega »skylina«. Z vi-
dika bivanjskih razmer je zanimiv delež obeh tipologij stavb med samimi
stanovanjskimi poslopji: teh je bilo 82, izmed katerih je bilo 30 enonad-
stropnih, kar pomeni dobra tretjina (36,6 %; tabela 2).
197
posebej po nesrečnem požaru, ki so ga utrpele decembra 1816, ko so bile v
tej okoliščini v veliki večini uničene. Njihovo sedanje stanje je tesno, nizke
in mračne so, grajene brez vsakega reda. Taka so tudi gospodarska poslo-
pja.« Turobnost te slike je torej izrecna posledica uničujočega požara, kar
po vsej verjetnosti velja tudi za slamnato kritino. Na Krasu so bila namreč
tedaj s slamo krita le redka domovanja, medtem ko je bila slamnata kriti-
na pravilo za gospodarska poslopja. Zato lahko sklepamo, da so v Rodiku
po požaru ukrepali tako, da so hiše prekrili s slamo kot obliko čim hitrej-
še in cenejše obnove ostrešij ter da je tako stanje vztrajalo še desetletje in
pol kasneje.
V rodiškem protokolu stavbnih parcel iz leta 1820 je mogoče našte-
ti skupaj 109 različnih stavb, od katerih je 7 sestavljalo zaselek Kozina, ki
ga izvzemamo iz nadaljnje analize, tako da sta samemu Rodiku pripada-
li 102. Tu so odločno prevladovale enote, ki so združevale stanovanjsko
in gospodarsko poslopje, takih je bilo 77, kar pomeni približno tri četrti-
ne vseh. Vse ostale tipologije in funkcije stavb so bile posledično manj za-
stopane: tako je bilo popisanih 6 izključno gospodarskih poslopij, 4 sta-
novanjske hiše in ena nedograjena, 6 podrtij in ena ruševina (Steinhaufen
– dobesedno kup kamenja) ter tri javna poslopja, in sicer srenjska hiša
(občinski dom), župnišče in cerkev. Popisanih je bilo še nekaj drugih go-
spodarskih stavb, h katerim se vrnemo kasneje. V opisu vasi smo preb-
rali oceno, da so bile hiše v Rodiku »nizke«, a to še ne pomeni, da so bile
vse pritlične. Iz popisa stavbnih parcel namreč izhaja, da so pritlična po-
slopja res prevladovala, bilo pa je tudi kar nekaj enonadstropnih. Povsem
pritličnih stavb je bilo okoli 70 % (z vštetimi podrtijami), povsem eno-
nadstropnih pa okoli 14 %, vključno s cerkvijo, ki so jo kot tako opre-
delili v samem v popisu. Znotraj najbolj razširjene tipologije stavb, to je
kombinacije stanovanjskega in gospodarskega poslopja, je bil dokaj po-
gost vzorec, pri katerem je bil stanovanjski del enonadstropen, gospodar-
ski pa pritličen. Zato lahko polovico tovrstnih poslopij dodamo v izračun
in ugotovimo, da je bilo dejansko 20 % vseh stavb enonadstropnih (če bi
ne upoštevali podrtij, pa bi ta vrednost dosegla skoraj četrtino): toliko viš-
jih ostrešij je štrlelo iz res pretežno pritličnega rodiškega »skylina«. Z vi-
dika bivanjskih razmer je zanimiv delež obeh tipologij stavb med samimi
stanovanjskimi poslopji: teh je bilo 82, izmed katerih je bilo 30 enonad-
stropnih, kar pomeni dobra tretjina (36,6 %; tabela 2).
197
