Page 200 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 200
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
Tabela 2. Vrste in višina stavb v Rodiku po številu 1820
Vrsta poslopja Pritlično Enonadstropno Enonadstropno Skupaj
stanovanjsko
Stanovanjsko in gospodarsko 48 12 in pritlično 77
poslopje gospodarsko
Gospodarsko poslopje 6 0 6
Stanovanjska hiša 4 1 17 5
Javno poslopje 2 1 3
Podrtija in ruševina 7 0 0 7
Drugo 4 0 0 4
Skupaj 71 14 0 102
0
0
17
Z namenom, da si ustvarimo še nekoliko jasnejšo predstavo o bivanj-
skih razmerah, je na podlagi podatkov o številu in tipologijah stavb (ta-
bela 1) ter površine stavbnih zemljišč (tabela 7) mogoče poskusno narediti
približen izračun stanovanjske površine, s katero je razpolagal vsak od 476
Rodičanov okoli leta 1830. Ko odštejemo javne stavbe, dvorišča, gospodar-
ska in druga poslopja in ob upoštevanju deleža enonadstropnih stanovanj-
skih stavb ter dejstva, da so bili hišni zidovi dokaj debeli, pridemo do oce-
ne, da je vsak Rodičan razpolagal z v povprečju 11 do 14 kvadratnimi metri
bivalne površine v stanovanjskih stavbah.4
Pri gospodarskih poslopjih so v popisu stavb kot obliko meritve nji-
hove zmogljivosti navedli število glav različne živine, za katere je bilo pros-
tora v hlevskem delu. Na tej podlagi je mogoče izračunati, da je bilo v ro-
diških hlevih prostora za skupaj 158 glav goveda, 458 ovc, 84 prašičev in
4 Stavbnih površin je bilo po franciscejskem katastru skupaj za 62 m2 na prebivalca.
Ocenimo, da so dvorišča (pri cerkvi pokaplišče) obsegala polovico stavbnih površin,
in nam tako ostane 31 m2 na prebivalca. Od te površine odštejemo 7 % z naslova po-
drtij in ruševin (7 primerov od skupaj 102 stavb), 4 % za 3 javna poslopja (cerkev
obračunamo z dvojno površino, ker je večja od povprečne stavbe) ter dodatne 4 % za
4 druga poslopja, tako da skupaj odvzamemo 15 % stavbnih površin; ostane 26,35 m2
na prebivalca. To vrednost razpolovimo na podlagi ocene, da je na gospodarska po-
slopja odpadla polovica površine, nakar nam preostane 13,175 m2 bivanjske površine
na prebivalca. Tej vrednosti dodamo 36,6 % površine na podlagi odstotka enonad-
stropnih stavb, s čimer dobimo 18 m2 bivanjske površine na prebivalca, ki pa je bruto
vrednost v smislu, da vsebuje tudi zidove stanovanjskih stavb. Ker so bili ti dokaj de-
beli, je mogoče oceniti, da so zasedali med 20 do 40 % bruto površine, odvisno od ve-
likosti stavbe (manjša je stavba, večji delež površine odpade na zidove). Po tej poti je
mogoče oceniti, da je vsakemu Rodičanu pripadlo med 10,8 in 14,4 m2 neto bivanjske
površine v stanovanjski stavbi.
198
Tabela 2. Vrste in višina stavb v Rodiku po številu 1820
Vrsta poslopja Pritlično Enonadstropno Enonadstropno Skupaj
stanovanjsko
Stanovanjsko in gospodarsko 48 12 in pritlično 77
poslopje gospodarsko
Gospodarsko poslopje 6 0 6
Stanovanjska hiša 4 1 17 5
Javno poslopje 2 1 3
Podrtija in ruševina 7 0 0 7
Drugo 4 0 0 4
Skupaj 71 14 0 102
0
0
17
Z namenom, da si ustvarimo še nekoliko jasnejšo predstavo o bivanj-
skih razmerah, je na podlagi podatkov o številu in tipologijah stavb (ta-
bela 1) ter površine stavbnih zemljišč (tabela 7) mogoče poskusno narediti
približen izračun stanovanjske površine, s katero je razpolagal vsak od 476
Rodičanov okoli leta 1830. Ko odštejemo javne stavbe, dvorišča, gospodar-
ska in druga poslopja in ob upoštevanju deleža enonadstropnih stanovanj-
skih stavb ter dejstva, da so bili hišni zidovi dokaj debeli, pridemo do oce-
ne, da je vsak Rodičan razpolagal z v povprečju 11 do 14 kvadratnimi metri
bivalne površine v stanovanjskih stavbah.4
Pri gospodarskih poslopjih so v popisu stavb kot obliko meritve nji-
hove zmogljivosti navedli število glav različne živine, za katere je bilo pros-
tora v hlevskem delu. Na tej podlagi je mogoče izračunati, da je bilo v ro-
diških hlevih prostora za skupaj 158 glav goveda, 458 ovc, 84 prašičev in
4 Stavbnih površin je bilo po franciscejskem katastru skupaj za 62 m2 na prebivalca.
Ocenimo, da so dvorišča (pri cerkvi pokaplišče) obsegala polovico stavbnih površin,
in nam tako ostane 31 m2 na prebivalca. Od te površine odštejemo 7 % z naslova po-
drtij in ruševin (7 primerov od skupaj 102 stavb), 4 % za 3 javna poslopja (cerkev
obračunamo z dvojno površino, ker je večja od povprečne stavbe) ter dodatne 4 % za
4 druga poslopja, tako da skupaj odvzamemo 15 % stavbnih površin; ostane 26,35 m2
na prebivalca. To vrednost razpolovimo na podlagi ocene, da je na gospodarska po-
slopja odpadla polovica površine, nakar nam preostane 13,175 m2 bivanjske površine
na prebivalca. Tej vrednosti dodamo 36,6 % površine na podlagi odstotka enonad-
stropnih stavb, s čimer dobimo 18 m2 bivanjske površine na prebivalca, ki pa je bruto
vrednost v smislu, da vsebuje tudi zidove stanovanjskih stavb. Ker so bili ti dokaj de-
beli, je mogoče oceniti, da so zasedali med 20 do 40 % bruto površine, odvisno od ve-
likosti stavbe (manjša je stavba, večji delež površine odpade na zidove). Po tej poti je
mogoče oceniti, da je vsakemu Rodičanu pripadlo med 10,8 in 14,4 m2 neto bivanjske
površine v stanovanjski stavbi.
198
