Page 201 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 201
vidno in navidezno v fr anciscejskem k atastru: rodik (1819–1830)
enega konja, s čimer so ocenjene zmogljivosti presegale popisani stalež ži-
vine, kakršnega izkazujejo podatki tako v vprašalniku (1819) kot v poroči-
lu operata. Slednji je povzet po uradni konskripciji iz leta 1827 (prašiči so
prešteti kasneje posebej za namen katastra), med njima pa so opazne raz-
like (tabela 3). Bistveno nižje število ovc in goveda v letu 1819 je lahko stvar
namernega prikrivanja s strani predstavnikov Rodičanov ali pa dejstva, da
so tedaj vaški možje število navedli le za vas Rodik, ne pa tudi za zaselek
Kozino, katere podatki so zajeti v vrednostih za leto 1827/30. Kljub temu je
razlika v vrednostih tolikšna, da je kot dodatno razlago mogoče pomisliti
na posledice požara, ki je zajel Rodik le poltretje leto pred zapisom vprašal-
nika in prav gotovo poškodoval hleve, morda povzročil tudi pogin živine
in njeno prodajo za pridobivanje sredstev, potrebnih za obnovo stavbnega
fonda. Vsekakor podatki nakazujejo izboljšanje staleža živine med letoma
1819 in 1830 (tabela 3).
Tabela 3. Stalež živine in zmogljivost hlevskih prostorov (1819/1830)
Vrsta živine Stalež Rodik Stalež Zmogljivost hlevov
(brez Kozine?) Rodik 1820
in Kozina
1819 1827/30 Rodik Kozina Skupaj
(66 hlevov) (3 hlevi) 1
3
Konji 2 2 10 172
Volovi 8 157
Krave 84 410 158 14 628
Ovce 200 30 84
Prašiči 35 458 170
84 0
Gospodarskih poslopij, uporabnih v hlevske namene, je bilo v Rodiku
66, na Kozini pa le 3, a je bila njihova zmogljivost zelo različna, saj so bili
na Kozini nadpovprečno prostorni, tu je tudi najti največjega, ki je zmogel
14 glav goveda in 100 ovc; pripadal je Blažu Gropajcu, daleč največjemu ži-
vinorejcu v katastrski občni Rodik. V večini hlevov v vasi Rodik pa je bilo
prostora za do dve kravi (44), veliko je bilo tudi takih, v katerih so lahko do-
movale do štiri ovce (40) in takih, kjer je svoj prostor mogel najti največ en
prašič (45). Po drugi strani so le trije hlevi zmogli pet ali več glav goveda, za
trideset ali več ovc jih je bilo 5, za več kot dva prašiča pa le 5. Te vrednosti
nam povedo, da je bila večina hlevov majhnih in nam na svoj način naka-
zujejo, da je bila razslojenost na vasi precejšnja, čeprav so navedeni podat-
ki merilo velikosti prostorov, ne pa neposredno tudi socialnih razlik, saj je
199
enega konja, s čimer so ocenjene zmogljivosti presegale popisani stalež ži-
vine, kakršnega izkazujejo podatki tako v vprašalniku (1819) kot v poroči-
lu operata. Slednji je povzet po uradni konskripciji iz leta 1827 (prašiči so
prešteti kasneje posebej za namen katastra), med njima pa so opazne raz-
like (tabela 3). Bistveno nižje število ovc in goveda v letu 1819 je lahko stvar
namernega prikrivanja s strani predstavnikov Rodičanov ali pa dejstva, da
so tedaj vaški možje število navedli le za vas Rodik, ne pa tudi za zaselek
Kozino, katere podatki so zajeti v vrednostih za leto 1827/30. Kljub temu je
razlika v vrednostih tolikšna, da je kot dodatno razlago mogoče pomisliti
na posledice požara, ki je zajel Rodik le poltretje leto pred zapisom vprašal-
nika in prav gotovo poškodoval hleve, morda povzročil tudi pogin živine
in njeno prodajo za pridobivanje sredstev, potrebnih za obnovo stavbnega
fonda. Vsekakor podatki nakazujejo izboljšanje staleža živine med letoma
1819 in 1830 (tabela 3).
Tabela 3. Stalež živine in zmogljivost hlevskih prostorov (1819/1830)
Vrsta živine Stalež Rodik Stalež Zmogljivost hlevov
(brez Kozine?) Rodik 1820
in Kozina
1819 1827/30 Rodik Kozina Skupaj
(66 hlevov) (3 hlevi) 1
3
Konji 2 2 10 172
Volovi 8 157
Krave 84 410 158 14 628
Ovce 200 30 84
Prašiči 35 458 170
84 0
Gospodarskih poslopij, uporabnih v hlevske namene, je bilo v Rodiku
66, na Kozini pa le 3, a je bila njihova zmogljivost zelo različna, saj so bili
na Kozini nadpovprečno prostorni, tu je tudi najti največjega, ki je zmogel
14 glav goveda in 100 ovc; pripadal je Blažu Gropajcu, daleč največjemu ži-
vinorejcu v katastrski občni Rodik. V večini hlevov v vasi Rodik pa je bilo
prostora za do dve kravi (44), veliko je bilo tudi takih, v katerih so lahko do-
movale do štiri ovce (40) in takih, kjer je svoj prostor mogel najti največ en
prašič (45). Po drugi strani so le trije hlevi zmogli pet ali več glav goveda, za
trideset ali več ovc jih je bilo 5, za več kot dva prašiča pa le 5. Te vrednosti
nam povedo, da je bila večina hlevov majhnih in nam na svoj način naka-
zujejo, da je bila razslojenost na vasi precejšnja, čeprav so navedeni podat-
ki merilo velikosti prostorov, ne pa neposredno tudi socialnih razlik, saj je
199
