Page 203 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 203
vidno in navidezno v fr anciscejskem k atastru: rodik (1819–1830)
največji hlev v Rodiku pripadal Andreju Prelcu, v njem je bilo prostora za
5 glav goveda in 50 ovc, Martin Čebohin pa je imel največ prostora za go-
vedo, in sicer za 8 glav, a skoraj polovica vseh hlevov na vasi je zmogla do 2
kravi, 5 ovc in 2 prašiča (tabeli 4 in 5).
Prevladujoča usmerjenost katastra v kmetijsko dimenzijo prostora,
zemlje in naselij se neizogibno zrcali v informacijah, ki jih nudi, vključ-
no z opredelitvijo dejavnosti in stanu prebivalstva kot izključno kmečkega.
Kljub temu se s pozornejšim naborom raztresenih omemb slika razširi in
obogati do mere, ko se vaška stvarnost vendarle izkaže za kompleksnejšo.
Tako ob trditvi, da se v katastrski občini Rodik »ne izvaja nobena gospo-
darska dejavnost [industria] razen obdelovanja zemlje«, že v naslednjem
stavku poročilo cenilnega operata pove, da je tu mogoče našteti ne ravno
zanemarljivo število »14, ki imajo patent in to so mali trgovci, gostilničar-
ji, mesarji, krojači, čevljarji in drugi, ki izvajajo nek poklic« ter so kot taki
priglašeni (imajo patent).
Poleg tega je v seznamu stavbnih parcel zaslediti nekoga, ki je opre-
deljen kot »kmet in mizar« (Martin Čebohin). Prav tam izvemo tudi, da je
gostilničar živel in deloval na Kozini (Ivan Samsa) in ne v samem Rodiku,
kjer se gostilna ne omenja, zato pa so navedene druge stavbe, namenjene
nekmetijskim gospodarskim dejavnostim. Taka je kovačija v sami vasi, ki
jo je posedoval Valentin Sluga, zunaj središča vasi se je nahajal že omenjeni
Dujčev mlin, ki je pripadal Andreju Dujcu, čeprav sta oba (Sluga in Dujc)
opredeljena le kot »kmeta« in ne kot kmet in kovač oziroma kmet in mli-
nar. Nekoliko oddaljeni od vasi sta navedeni še dve stavbi, namenjeni pro-
izvodnji, ki sta obenem zanimivi zaradi tega, ker ju ne bi nujno pričako-
vali. To sta bili opekarna (Ziegel Brennofen, dobesedno »peč za opeke«) in
zraven nje »skladišče opek« (Ziegel Schupfen), ki sta bili po tlorisu sodeč si-
cer manjši stavbi. Tako mlin kot območje opekarne smo v resnici že sreča-
li, ko smo obravnavali vodne vire. Dujčev mlin je taisti, ki smo ga že sreča-
li pod imenom »mlin Misnik«. V neposredni bližini opekarne in skladišča
opek pa je na katastrski karti jasno razpoznaven tudi kop, kjer so očitno čr-
pali potrebno surovino za to dejavnost. Opekarna in kop sta se nahajala na
območju pod vasjo z ledinskim imenom »Per Kale«, kjer pa voda ni vrisa-
na. Povsem razumno je sklepati, da so kot surovino za izdelavo opek upo-
rabljali dno bivšega, presahlega, kala, tako da se je kop nahajal na mestu bi-
všega kala (slika 3).
Kot lastnik opekarne je naveden Jožef Race, kot solastniki skladišča pa
Jožef Komar, Martin Babuder in Anton Bernečič. Sklepamo lahko, da so de-
201
največji hlev v Rodiku pripadal Andreju Prelcu, v njem je bilo prostora za
5 glav goveda in 50 ovc, Martin Čebohin pa je imel največ prostora za go-
vedo, in sicer za 8 glav, a skoraj polovica vseh hlevov na vasi je zmogla do 2
kravi, 5 ovc in 2 prašiča (tabeli 4 in 5).
Prevladujoča usmerjenost katastra v kmetijsko dimenzijo prostora,
zemlje in naselij se neizogibno zrcali v informacijah, ki jih nudi, vključ-
no z opredelitvijo dejavnosti in stanu prebivalstva kot izključno kmečkega.
Kljub temu se s pozornejšim naborom raztresenih omemb slika razširi in
obogati do mere, ko se vaška stvarnost vendarle izkaže za kompleksnejšo.
Tako ob trditvi, da se v katastrski občini Rodik »ne izvaja nobena gospo-
darska dejavnost [industria] razen obdelovanja zemlje«, že v naslednjem
stavku poročilo cenilnega operata pove, da je tu mogoče našteti ne ravno
zanemarljivo število »14, ki imajo patent in to so mali trgovci, gostilničar-
ji, mesarji, krojači, čevljarji in drugi, ki izvajajo nek poklic« ter so kot taki
priglašeni (imajo patent).
Poleg tega je v seznamu stavbnih parcel zaslediti nekoga, ki je opre-
deljen kot »kmet in mizar« (Martin Čebohin). Prav tam izvemo tudi, da je
gostilničar živel in deloval na Kozini (Ivan Samsa) in ne v samem Rodiku,
kjer se gostilna ne omenja, zato pa so navedene druge stavbe, namenjene
nekmetijskim gospodarskim dejavnostim. Taka je kovačija v sami vasi, ki
jo je posedoval Valentin Sluga, zunaj središča vasi se je nahajal že omenjeni
Dujčev mlin, ki je pripadal Andreju Dujcu, čeprav sta oba (Sluga in Dujc)
opredeljena le kot »kmeta« in ne kot kmet in kovač oziroma kmet in mli-
nar. Nekoliko oddaljeni od vasi sta navedeni še dve stavbi, namenjeni pro-
izvodnji, ki sta obenem zanimivi zaradi tega, ker ju ne bi nujno pričako-
vali. To sta bili opekarna (Ziegel Brennofen, dobesedno »peč za opeke«) in
zraven nje »skladišče opek« (Ziegel Schupfen), ki sta bili po tlorisu sodeč si-
cer manjši stavbi. Tako mlin kot območje opekarne smo v resnici že sreča-
li, ko smo obravnavali vodne vire. Dujčev mlin je taisti, ki smo ga že sreča-
li pod imenom »mlin Misnik«. V neposredni bližini opekarne in skladišča
opek pa je na katastrski karti jasno razpoznaven tudi kop, kjer so očitno čr-
pali potrebno surovino za to dejavnost. Opekarna in kop sta se nahajala na
območju pod vasjo z ledinskim imenom »Per Kale«, kjer pa voda ni vrisa-
na. Povsem razumno je sklepati, da so kot surovino za izdelavo opek upo-
rabljali dno bivšega, presahlega, kala, tako da se je kop nahajal na mestu bi-
všega kala (slika 3).
Kot lastnik opekarne je naveden Jožef Race, kot solastniki skladišča pa
Jožef Komar, Martin Babuder in Anton Bernečič. Sklepamo lahko, da so de-
201
