Page 292 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 292
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
prehodno, in tistim, kar je trajno« vsiljujejo vtis nelagodja, še bolj pa nez-
možnosti, da bi do konca pojasnil, kako je bilo vse to mogoče. Med žrtva-
mi je bil praktično edini skupni imenovalec ta, da so pripadali isti Partiji in
mednarodnemu komunističnemu gibanju. Pri Filipoviću namiguje, da se
je znašel v težavah tudi zato, ker je bil tipičen »intelektualec«. Toda prav tak
»intelektualec« je bil tudi Kardelj sam, ki pa je imel to veliko srečo, da je leta
1937 lahko zapustil Sovjetsko zvezo in se v Sloveniji posvetil ustanavljanju
nacionalne komunistične stranke. Poleg tega vélika čistka ni zmlela samo
»intelektualcev«, ampak tudi povsem navadne komuniste, kot je bil rudar
Anton Prosenc. Žrtvam pravzaprav ni bilo skupno niti to, da so se vsi zna-
šli na napačnem kraju ob napačnem času. Na primeru Hlebca, Šilovićeve in
delno tudi Hudomalja vidimo, da so jih posledice vélike čistke tako ali dru-
gače prizadele zunaj Sovjetske zveze.
***
Prispevek je nastal na podlagi raziskav, sofinanciranih iz programa
»Raziskave kulturnih formacij (P6-0278)«, ki ga financira Javna agencija za
raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Viri in literatura
Arhivski viri
AS, IK, 63: SI, Arhiv Republike Slovenije, AS 1589/IK, CK ZKS, Izvršni komi-
te, t. e. 63, »Informacija«.
Objavljeni viri
Drnovšek, D. 2000. Zapisniki Politbiroja CK KPS/ZKS 1945–1954. Ljubljana:
Arhivsko društvo Slovenije.
Tito, J. Broz. 1968. »Povodom izdavanja Proletera.« V Proleter. Organ Centralnog
komiteta Komunističke partije Jugoslavije, 1929–1942, ur. Pero Morača,
VII–VIII. Beograd: Institut za izučavanje radničkog pokreta.
Literatura
Boffa, G. 1985. Fenomen Stalin. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Britovšek, M. 1980. Carizem, revolucija, stalinizem, 2. knjiga. Ljubljana:
Cankarjeva založba.
290
prehodno, in tistim, kar je trajno« vsiljujejo vtis nelagodja, še bolj pa nez-
možnosti, da bi do konca pojasnil, kako je bilo vse to mogoče. Med žrtva-
mi je bil praktično edini skupni imenovalec ta, da so pripadali isti Partiji in
mednarodnemu komunističnemu gibanju. Pri Filipoviću namiguje, da se
je znašel v težavah tudi zato, ker je bil tipičen »intelektualec«. Toda prav tak
»intelektualec« je bil tudi Kardelj sam, ki pa je imel to veliko srečo, da je leta
1937 lahko zapustil Sovjetsko zvezo in se v Sloveniji posvetil ustanavljanju
nacionalne komunistične stranke. Poleg tega vélika čistka ni zmlela samo
»intelektualcev«, ampak tudi povsem navadne komuniste, kot je bil rudar
Anton Prosenc. Žrtvam pravzaprav ni bilo skupno niti to, da so se vsi zna-
šli na napačnem kraju ob napačnem času. Na primeru Hlebca, Šilovićeve in
delno tudi Hudomalja vidimo, da so jih posledice vélike čistke tako ali dru-
gače prizadele zunaj Sovjetske zveze.
***
Prispevek je nastal na podlagi raziskav, sofinanciranih iz programa
»Raziskave kulturnih formacij (P6-0278)«, ki ga financira Javna agencija za
raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Viri in literatura
Arhivski viri
AS, IK, 63: SI, Arhiv Republike Slovenije, AS 1589/IK, CK ZKS, Izvršni komi-
te, t. e. 63, »Informacija«.
Objavljeni viri
Drnovšek, D. 2000. Zapisniki Politbiroja CK KPS/ZKS 1945–1954. Ljubljana:
Arhivsko društvo Slovenije.
Tito, J. Broz. 1968. »Povodom izdavanja Proletera.« V Proleter. Organ Centralnog
komiteta Komunističke partije Jugoslavije, 1929–1942, ur. Pero Morača,
VII–VIII. Beograd: Institut za izučavanje radničkog pokreta.
Literatura
Boffa, G. 1985. Fenomen Stalin. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Britovšek, M. 1980. Carizem, revolucija, stalinizem, 2. knjiga. Ljubljana:
Cankarjeva založba.
290
