Page 296 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 296
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
»Vsak nam kamandira, an nam mitinge drži,
vsi so strašn kunštn, ja delama pa mi,«
godrnjali so livarji, nekdo pa rekel je:
»Pubi, konc je šihta, pubi usidma se!«
Prihitel je šef izmene: »Ja fantje, kva je to?
Zakva ste se usedel, a vam je slabo?«
Kurjač je vzel kladivo: »Da nauš ti slab zdej ratu,
vsed se v kot pa tih bod, da te nam ošlatau.«
Prihitel je delovodja, a tudi on je obsedel,
in direktor v beli srajci je na premogu čepel.
Tako livarji priredili so za poslovodni organ,
v vročini svojih plavžev informativni dan.
In so zvišali jim plače, vse se srečno je izšlo,
zgodba ni šla v tisk in škandala ni bilo,
A še danes vsi v fabriki ob čikpavzah se zgroze,
kadar rečejo livarji: »Pubi, usidma se.« (Mlakar 1992)
Zgoraj navedena pesem slovenskega kantavtorja Iztoka Mlakarja, ki
je izšla poleti 1992, je verjetno najboljši prikaz tega, kako je do samouprav-
nih prekinitev dela v Sloveniji prihajalo, torej spontano. In ni jih bilo malo,
le njihova magnituda navadno ni bila prav velika, tisk pa o njih ni poro-
čal. Toda za razumevanje tega, kako je deloval jugoslovanski socialistični
eksperiment v praksi, je potrebno najprej pojasniti nekaj pojmov (Prinčič
1992). V Jugoslaviji premoženje ni bilo državno, temveč družbeno. Z njim
so nominalno samoupravno upravljali neposredni proizvajalci. In če je bila
v drugih evropskih ljudskih demokracijah/socialističnih državah vpeljana
oblika diktature proletariata, kjer je bilo gospodarstvo centralno vodeno, je
bila situacija v Jugoslaviji nekoliko drugačna, vsaj na papirju.
Izvor jugoslovanskega eksperimenta je potrebno iskati v letu 1948
in jugoslovansko-sovjetskem razkolu. V prvem povojnem obdobju je
Jugoslavija dosledno uvajala sistem ljudske demokracije, ki se je nato pod
vplivom različnih dejavnikov prelevila v socialistično demokracijo. Zanjo
je bil značilen drugačen pogled na državo, njeno upravo in njeno lastnino.
Bistvena razlika med ljudsko in socialistično demokracijo je bilo razume-
vanje vloge države in položaja njenega upravnega aparata. Če je imel držav-
ni aparat v ljudski demokraciji odločujočo vlogo, je to pomenilo, da sta bili
država in njena administracija vsemogočni. V nasprotju s tem je bil v soci-
alistični demokraciji poudarek na deetatizaciji, katere namen je bil slabitev
države in njenega upravnega aparata, vključno s politično stranko. Končni
294
»Vsak nam kamandira, an nam mitinge drži,
vsi so strašn kunštn, ja delama pa mi,«
godrnjali so livarji, nekdo pa rekel je:
»Pubi, konc je šihta, pubi usidma se!«
Prihitel je šef izmene: »Ja fantje, kva je to?
Zakva ste se usedel, a vam je slabo?«
Kurjač je vzel kladivo: »Da nauš ti slab zdej ratu,
vsed se v kot pa tih bod, da te nam ošlatau.«
Prihitel je delovodja, a tudi on je obsedel,
in direktor v beli srajci je na premogu čepel.
Tako livarji priredili so za poslovodni organ,
v vročini svojih plavžev informativni dan.
In so zvišali jim plače, vse se srečno je izšlo,
zgodba ni šla v tisk in škandala ni bilo,
A še danes vsi v fabriki ob čikpavzah se zgroze,
kadar rečejo livarji: »Pubi, usidma se.« (Mlakar 1992)
Zgoraj navedena pesem slovenskega kantavtorja Iztoka Mlakarja, ki
je izšla poleti 1992, je verjetno najboljši prikaz tega, kako je do samouprav-
nih prekinitev dela v Sloveniji prihajalo, torej spontano. In ni jih bilo malo,
le njihova magnituda navadno ni bila prav velika, tisk pa o njih ni poro-
čal. Toda za razumevanje tega, kako je deloval jugoslovanski socialistični
eksperiment v praksi, je potrebno najprej pojasniti nekaj pojmov (Prinčič
1992). V Jugoslaviji premoženje ni bilo državno, temveč družbeno. Z njim
so nominalno samoupravno upravljali neposredni proizvajalci. In če je bila
v drugih evropskih ljudskih demokracijah/socialističnih državah vpeljana
oblika diktature proletariata, kjer je bilo gospodarstvo centralno vodeno, je
bila situacija v Jugoslaviji nekoliko drugačna, vsaj na papirju.
Izvor jugoslovanskega eksperimenta je potrebno iskati v letu 1948
in jugoslovansko-sovjetskem razkolu. V prvem povojnem obdobju je
Jugoslavija dosledno uvajala sistem ljudske demokracije, ki se je nato pod
vplivom različnih dejavnikov prelevila v socialistično demokracijo. Zanjo
je bil značilen drugačen pogled na državo, njeno upravo in njeno lastnino.
Bistvena razlika med ljudsko in socialistično demokracijo je bilo razume-
vanje vloge države in položaja njenega upravnega aparata. Če je imel držav-
ni aparat v ljudski demokraciji odločujočo vlogo, je to pomenilo, da sta bili
država in njena administracija vsemogočni. V nasprotju s tem je bil v soci-
alistični demokraciji poudarek na deetatizaciji, katere namen je bil slabitev
države in njenega upravnega aparata, vključno s politično stranko. Končni
294
