Page 295 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 295
ugoslaviji ne poznamo stavk,
imamo pa nekaj prekinitev dela:
stavke v socialistični Sloveniji
Jurij Hadalin
UP FHŠ, Oddelek za zgodovino
Inštitut za novejšo zgodovino
jurij.hadalin@fhs.upr.si
Uvod
Delo obravnava fenomen stavke v času socialistične ureditve v Sloveniji.
Ker je bila stavka v svojem bistvu v nasprotju z načeli nove socialistične
družbe, še bolj pa z zapletenim družbenopolitičnim sistemom delavskega
samoupravljanja, ki so ga v Jugoslaviji razvijali od leta 1950 dalje, so dela-
vske stavke predstavljale resno zadrego za politični režim. Stavkovni valovi
v vzhodnem bloku, usmerjeni tudi proti družbenopolitični ureditvi, kot so
se zgodili v Vzhodni Nemčiji in na Poljskem leta 1953, so bili fenomen, ki ni
prestopil jugoslovanskih meja. Stavka je bila nato od šestdesetih let naprej
stalno prisoten pojav, ki pa je bil povezan predvsem s vprašanjem življenj-
skega standarda. Kot kaže raziskava iz zgodnjih osemdesetih let, je bil po-
jav stavk medsebojno povezan z gospodarskim razvojem. Običajno so se
stavke začele na najrazvitejših območjih, zato ni čudno, da je prva registri-
rana stavka v Jugoslaviji izbruhnila v trboveljskem premogovniku leta 1958,
trend pa se je nato pomikal proti manj razvitim območjem. Pojav stavke bo
zato obravnavan v širšem časovnem loku in umeščen v družbenopolitični
razvoj s pomočjo sočasnih družboslovnih analiz, temeljil pa bo na poroči-
lih o stavkah iz treh različnih obdobij.
1. Jugoslovanski samoupravni eksperiment in stavke 293
U livarni, u vročini, kjer ti pamet odpove,
proizvodnja je obstala sredi delovnega dne.
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-13-8(1).293-311
imamo pa nekaj prekinitev dela:
stavke v socialistični Sloveniji
Jurij Hadalin
UP FHŠ, Oddelek za zgodovino
Inštitut za novejšo zgodovino
jurij.hadalin@fhs.upr.si
Uvod
Delo obravnava fenomen stavke v času socialistične ureditve v Sloveniji.
Ker je bila stavka v svojem bistvu v nasprotju z načeli nove socialistične
družbe, še bolj pa z zapletenim družbenopolitičnim sistemom delavskega
samoupravljanja, ki so ga v Jugoslaviji razvijali od leta 1950 dalje, so dela-
vske stavke predstavljale resno zadrego za politični režim. Stavkovni valovi
v vzhodnem bloku, usmerjeni tudi proti družbenopolitični ureditvi, kot so
se zgodili v Vzhodni Nemčiji in na Poljskem leta 1953, so bili fenomen, ki ni
prestopil jugoslovanskih meja. Stavka je bila nato od šestdesetih let naprej
stalno prisoten pojav, ki pa je bil povezan predvsem s vprašanjem življenj-
skega standarda. Kot kaže raziskava iz zgodnjih osemdesetih let, je bil po-
jav stavk medsebojno povezan z gospodarskim razvojem. Običajno so se
stavke začele na najrazvitejših območjih, zato ni čudno, da je prva registri-
rana stavka v Jugoslaviji izbruhnila v trboveljskem premogovniku leta 1958,
trend pa se je nato pomikal proti manj razvitim območjem. Pojav stavke bo
zato obravnavan v širšem časovnem loku in umeščen v družbenopolitični
razvoj s pomočjo sočasnih družboslovnih analiz, temeljil pa bo na poroči-
lih o stavkah iz treh različnih obdobij.
1. Jugoslovanski samoupravni eksperiment in stavke 293
U livarni, u vročini, kjer ti pamet odpove,
proizvodnja je obstala sredi delovnega dne.
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-13-8(1).293-311
