Page 315 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 315
Spremembe lastništva in rabe zemljišč
v zadnjih dvesto letih v slovenski Istri:
primer naselja Pomjan
Gregor Kovačič
UP FHŠ, Oddelek za geografijo in Inštitut za medkulturne študije
gregor.kovacic@fhs.upr.si
Matej Gabrovec
ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika
UP FHŠ, Oddelek za geografijo
matej.gabrovec@zrc-sazu.si
Uvod
Preučevanje sprememb rabe zemljišč v zadnjih dvesto letih s pomočjo zgo-
dovinskih virov, kot je franciscejski kataster, in sodobnih kartografsko-ka-
talognih virov je v državah srednje Evrope pogosta raziskovalna temati-
ka.1 Številne raziskave se osredotočajo predvsem na preučevanje sprememb
rabe zemljišč v povezavi z različnimi naravnogeografskimi dejavniki, kot
so kamninska sestava, relief, podnebje in vodovje, ki vplivajo na rodovit-
nost zemljišč ter v povezavi s tem na ekonomsko upravičenost (smiselnost)
izkoriščanja zemljišč za pridelovanje hrane bodisi rastlinskega bodisi ži-
valskega izvora.2 Med naravnimi dejavniki pokrajine, ki najbolj vplivajo
na spremembo rabe zemljišč, je gotovo najpomembnejši relief, ki z nagi-
bom terena vpliva na fizikalno-kemijske značilnosti prsti (globina, vseb-
nost hranil), na vodni odtok in zadrževanje vode v prsti, s tem pa tudi na
rodovitnosti prsti. Spreminjanje rabe zemljišč pa po drugi strani vpliva na
erozijske in hidrološke procese. Nekatere druge študije pa se bolj osredo-
točajo na vpliv zgodovinskih in političnih dejavnikov na spremembo rabe
1 Glej npr. Bičík et al. 2015; Bičík, Gabrovec in Kupková 2019; Drobesch 2013; Ga-
brovec in Kumer 2019; Gabrovec, Bičík in Komac 2019.
2 Glej npr. Gabrovec in Cunder 1987; Gabrovec 1990; Gabrovec in Kladnik 1997;
Geršič, Gabrovec in Zwitter 2018; Petek 2005; Žiberna 2000 in 2015.
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-13-8(1).313-341 313
v zadnjih dvesto letih v slovenski Istri:
primer naselja Pomjan
Gregor Kovačič
UP FHŠ, Oddelek za geografijo in Inštitut za medkulturne študije
gregor.kovacic@fhs.upr.si
Matej Gabrovec
ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika
UP FHŠ, Oddelek za geografijo
matej.gabrovec@zrc-sazu.si
Uvod
Preučevanje sprememb rabe zemljišč v zadnjih dvesto letih s pomočjo zgo-
dovinskih virov, kot je franciscejski kataster, in sodobnih kartografsko-ka-
talognih virov je v državah srednje Evrope pogosta raziskovalna temati-
ka.1 Številne raziskave se osredotočajo predvsem na preučevanje sprememb
rabe zemljišč v povezavi z različnimi naravnogeografskimi dejavniki, kot
so kamninska sestava, relief, podnebje in vodovje, ki vplivajo na rodovit-
nost zemljišč ter v povezavi s tem na ekonomsko upravičenost (smiselnost)
izkoriščanja zemljišč za pridelovanje hrane bodisi rastlinskega bodisi ži-
valskega izvora.2 Med naravnimi dejavniki pokrajine, ki najbolj vplivajo
na spremembo rabe zemljišč, je gotovo najpomembnejši relief, ki z nagi-
bom terena vpliva na fizikalno-kemijske značilnosti prsti (globina, vseb-
nost hranil), na vodni odtok in zadrževanje vode v prsti, s tem pa tudi na
rodovitnosti prsti. Spreminjanje rabe zemljišč pa po drugi strani vpliva na
erozijske in hidrološke procese. Nekatere druge študije pa se bolj osredo-
točajo na vpliv zgodovinskih in političnih dejavnikov na spremembo rabe
1 Glej npr. Bičík et al. 2015; Bičík, Gabrovec in Kupková 2019; Drobesch 2013; Ga-
brovec in Kumer 2019; Gabrovec, Bičík in Komac 2019.
2 Glej npr. Gabrovec in Cunder 1987; Gabrovec 1990; Gabrovec in Kladnik 1997;
Geršič, Gabrovec in Zwitter 2018; Petek 2005; Žiberna 2000 in 2015.
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-13-8(1).313-341 313
