Page 310 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 310
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
nični kader ni pridružil. Tokrat je bilo drugače in delavci so se pričeli zbi-
rati pred upravno stavbo. O dogajanju so bili hitro obveščeni tudi mediji.
Stavkajoči so zahtevali, da prednje stopi novoimenovani direktor, ki pa ga
ni bilo. V protestu je množica odšla pred stavbo občine, tam pa je spontano
zavila proti središču mesta in pred skupščino.
Tu se je dogajanje zaostrilo, nekdanji sindikalist France Tomšič se je
samoiniciativno, po mlačnih pozivih vodje sindikata, da naj stavko preki-
nejo, dokopal do megafona in začel organizirati stavko, poskušal je izvoliti
stavkovni odbor. Tedaj sta k njemu pristopila dva civilno oblečena policista,
uniformirani pa so se skrivali v preddverju današnjega slovenskega parla-
menta za Tomšičevim hrbtom. Prepričala sta ga, da megafona ni dobro sli-
šati in da je potrebno zamenjati baterije. S to pretvezo so nastajajoči stav-
kovni odbor spravili v poslopje republiške skupščine, kjer so baterije nato
iskali skoraj pol ure. Množica pred skupščino je menila, da so jih pridrža-
li, zato je prodrla na drugo stran ceste in zasedla največjo dvorano v osre-
dnjem kulturnem prizorišču v državi, v Cankarjevem domu. Tomšič in os-
tali iz skupščine so se jim kmalu pridružili in pred petisočglavo množico se
je začela odvijati organizirana stavka. Pred stavkajočimi se je tokrat pojavil
tudi generalni direktor, ki je poskušal množico pomiriti z obljubo o 20-od-
stotnem povečanju plač, a je bil izžvižgan. Stavkovni odbor je sestavil stav-
kovne zahteve, stavka uradno ni bila prekinjena, a naslednji dan se je delo
v podjetju normalno nadaljevalo. Vodstvo podjetja je določene zahteve do
tedaj sprejelo in stavkovnemu odboru med sestankom sporočilo, da zanj ne
obstaja več, saj so se delavci vrnili na delo. Naleteli pa so na nekoliko bolj
trdoglave nasprotnike, kot so bili pričakovali.
15. decembra je na zborovanju delavcev stavka prešla v politični ob-
račun z obstoječim redom in ustanovljena je bila prva opozicijska politič-
na stranka v socialističnem bloku, Slovenska demokratska zveza. Povezala
je različne opozicijske sile, bila pa je tudi legalna, saj se je kot zveza lah-
ko tudi uradno registrirala (Tomšič 2010, 143–98). V kombinaciji s pravico
do ustanavljanja neodvisnih sindikatov je to pomenilo prvo resno razpo-
ko v slovenskem družbenopolitičnem prostoru, stavka pa je dejansko dobi-
la pomen, ki ga v preteklih in niti naslednjih obdobjih ni imela – postala je
izrazito politično dejanje.
Zaključek
Na podlagi povedanega lahko zaključimo, da so bile delavske stavke v času
socialistične Jugoslavije dokaj pogost pojav. Uradno so o njih govorili kot
308
nični kader ni pridružil. Tokrat je bilo drugače in delavci so se pričeli zbi-
rati pred upravno stavbo. O dogajanju so bili hitro obveščeni tudi mediji.
Stavkajoči so zahtevali, da prednje stopi novoimenovani direktor, ki pa ga
ni bilo. V protestu je množica odšla pred stavbo občine, tam pa je spontano
zavila proti središču mesta in pred skupščino.
Tu se je dogajanje zaostrilo, nekdanji sindikalist France Tomšič se je
samoiniciativno, po mlačnih pozivih vodje sindikata, da naj stavko preki-
nejo, dokopal do megafona in začel organizirati stavko, poskušal je izvoliti
stavkovni odbor. Tedaj sta k njemu pristopila dva civilno oblečena policista,
uniformirani pa so se skrivali v preddverju današnjega slovenskega parla-
menta za Tomšičevim hrbtom. Prepričala sta ga, da megafona ni dobro sli-
šati in da je potrebno zamenjati baterije. S to pretvezo so nastajajoči stav-
kovni odbor spravili v poslopje republiške skupščine, kjer so baterije nato
iskali skoraj pol ure. Množica pred skupščino je menila, da so jih pridrža-
li, zato je prodrla na drugo stran ceste in zasedla največjo dvorano v osre-
dnjem kulturnem prizorišču v državi, v Cankarjevem domu. Tomšič in os-
tali iz skupščine so se jim kmalu pridružili in pred petisočglavo množico se
je začela odvijati organizirana stavka. Pred stavkajočimi se je tokrat pojavil
tudi generalni direktor, ki je poskušal množico pomiriti z obljubo o 20-od-
stotnem povečanju plač, a je bil izžvižgan. Stavkovni odbor je sestavil stav-
kovne zahteve, stavka uradno ni bila prekinjena, a naslednji dan se je delo
v podjetju normalno nadaljevalo. Vodstvo podjetja je določene zahteve do
tedaj sprejelo in stavkovnemu odboru med sestankom sporočilo, da zanj ne
obstaja več, saj so se delavci vrnili na delo. Naleteli pa so na nekoliko bolj
trdoglave nasprotnike, kot so bili pričakovali.
15. decembra je na zborovanju delavcev stavka prešla v politični ob-
račun z obstoječim redom in ustanovljena je bila prva opozicijska politič-
na stranka v socialističnem bloku, Slovenska demokratska zveza. Povezala
je različne opozicijske sile, bila pa je tudi legalna, saj se je kot zveza lah-
ko tudi uradno registrirala (Tomšič 2010, 143–98). V kombinaciji s pravico
do ustanavljanja neodvisnih sindikatov je to pomenilo prvo resno razpo-
ko v slovenskem družbenopolitičnem prostoru, stavka pa je dejansko dobi-
la pomen, ki ga v preteklih in niti naslednjih obdobjih ni imela – postala je
izrazito politično dejanje.
Zaključek
Na podlagi povedanega lahko zaključimo, da so bile delavske stavke v času
socialistične Jugoslavije dokaj pogost pojav. Uradno so o njih govorili kot
308
