Page 345 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 345
ištvo v najsevernejšem zalivu Mediterana:
primer Slovenije
Alenka Janko Spreizer
UP FHŠ, Oddelek za antropologijo in kulturne študije in Inštitut za medkulturne študije
alenka.janko.spreizer@fhs.upr.si
Nataša Rogelja Caf
ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije
natasa.rogelja@zrc-sazu.si
Uvod
Poglavje predstavlja ribištvo, ribogojstvo in dopolnile gospodarske de-
javnosti, s katerimi se ukvarjajo ribiči na območju današnje Republike
Slovenije od Miljskega do Savudrijskega polotoka. Prispevek se umešča v
polje antropologije pomorstva in sloni na obsežnejši terenski antropolo-
ški raziskavi avtoric v obdobju med letoma 2002 do 2016. Poleg pregleda te-
oretične literature, dela z arhivskimi ter s spletnimi viri sva namreč veči-
no podatkov zbrali s pomočjo etnografskega beleženja. Ob etnografskem
terenskem delu in opazovanju z udeležbo s pripadajočimi tehnikami sva
prakticirali tudi hojo kot del mobilne etnografije, pri kateri sva se več let
gibali – pluli in hodili – na območju današnjega slovenskega obmorskega
prostora. Besedilo je nastalo z namenom predstavitve dinamičnega razvo-
ja na področju slovenskega ribištva v Republiki Sloveniji z več preobliko-
vanji te gospodarske panoge v obdobju po drugi svetovni vojni do sodob-
nosti, kar odraža tudi struktura besedila. Zgradba besedila sledi procesu
razvoja ribištva in marikulture, od opisa treh ribiških pristanišč v Kopru,
Izoli in Piranu preko nastanka tovarn za predelovalno ribjo industrijo v
omenjenem prostoru do dejavnega razvoja ribolova in ribjih tovarn v 20.
stoletju ter nedavnih transformacij gospodarskega ribištva in uvajanja ri-
bogojstva ter intenziviranja marikulture. Ribištvo in marikultura sta se za-
radi razpada Jugoslavije, nastanka novih držav, ekonomskih sprememb in
ob zmanjšanju ribolovnih krajev ter trgov preoblikovala tudi zaradi poli-
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-13-8(1).343-358 343
primer Slovenije
Alenka Janko Spreizer
UP FHŠ, Oddelek za antropologijo in kulturne študije in Inštitut za medkulturne študije
alenka.janko.spreizer@fhs.upr.si
Nataša Rogelja Caf
ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije
natasa.rogelja@zrc-sazu.si
Uvod
Poglavje predstavlja ribištvo, ribogojstvo in dopolnile gospodarske de-
javnosti, s katerimi se ukvarjajo ribiči na območju današnje Republike
Slovenije od Miljskega do Savudrijskega polotoka. Prispevek se umešča v
polje antropologije pomorstva in sloni na obsežnejši terenski antropolo-
ški raziskavi avtoric v obdobju med letoma 2002 do 2016. Poleg pregleda te-
oretične literature, dela z arhivskimi ter s spletnimi viri sva namreč veči-
no podatkov zbrali s pomočjo etnografskega beleženja. Ob etnografskem
terenskem delu in opazovanju z udeležbo s pripadajočimi tehnikami sva
prakticirali tudi hojo kot del mobilne etnografije, pri kateri sva se več let
gibali – pluli in hodili – na območju današnjega slovenskega obmorskega
prostora. Besedilo je nastalo z namenom predstavitve dinamičnega razvo-
ja na področju slovenskega ribištva v Republiki Sloveniji z več preobliko-
vanji te gospodarske panoge v obdobju po drugi svetovni vojni do sodob-
nosti, kar odraža tudi struktura besedila. Zgradba besedila sledi procesu
razvoja ribištva in marikulture, od opisa treh ribiških pristanišč v Kopru,
Izoli in Piranu preko nastanka tovarn za predelovalno ribjo industrijo v
omenjenem prostoru do dejavnega razvoja ribolova in ribjih tovarn v 20.
stoletju ter nedavnih transformacij gospodarskega ribištva in uvajanja ri-
bogojstva ter intenziviranja marikulture. Ribištvo in marikultura sta se za-
radi razpada Jugoslavije, nastanka novih držav, ekonomskih sprememb in
ob zmanjšanju ribolovnih krajev ter trgov preoblikovala tudi zaradi poli-
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-13-8(1).343-358 343
