Page 347 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 347
ribištvo v najsevernejšem zalivu mediterana: primer slovenije
1. Tržaški zaliv kot prizorišče slovenskega ribištva
Tržaški zaliv, na obalah katerega se nahajajo tudi Izola, Piran, Portorož
in Koper, »prizorišča« današnjega slovenskega ribištva, je najsevernejši del
Sredozemskega morja in obsega približno 570 km². Značilnost zaliva je zelo
plitvo morje, povprečna globina morja je slabih 16 m, le malo kje je zaliv
globlji od 25 m, največja globina v današnjem slovenskem delu pa je 37,5 m,
in sicer pred rtom Madona pri Piranu. Flišna pokrajina vzhodnega dela
zaliva, ki sega od Trsta do skrajnega rta na Savudrijskem polotoku, je po-
gosto imenovana kot »istrska ali slovenska stran« zaliva. Po navedbah bi-
oloških raziskav so dejavniki, ki vplivajo na morske organizme, predvsem
slanost, temperatura in vsebnost kisika v morju. Ti dejavniki se le malo
spreminjajo glede na geografsko razsežnost, bolj pa se spreminjajo glede
na globino, letni čas, bližino ustja rek, stopnjo evtrofikacije1 ipd. (Zei 1996,
356). Gospodarsko najpomembnejša skupina rib v Sredozemlju so klupei-
di (drobne pelagične ribe, kot so sardele, papaline, inčuni, skuše), ki zavze-
majo dve tretjini ribje produkcije v Sredozemskem morju in so še nedavno,
pred razrezom Ribe I in Ribe II leta 2012 – zadnjih dveh plovil podjetja Riba,
predstavljale 93 % celotnega morskega ulova države Slovenije (Zei 1977, 182;
Marčeta 2001, 24). Klupeidi so v okviru Tržaškega zaliva pomembni pred-
vsem za industrijski ribolov.
Politično si Tržaški zaliv danes delijo Hrvaška, Italija in Slovenija.
Pomorska meja med Italijo in Jugoslavijo je bila določena z Osimskimi spo-
razumi, ki so veljavni od leta 1977. Tako sta približno dve tretjini površi-
ne Tržaškega zaliva pripadli Italiji, dobra tretjina pa Jugoslaviji. Meja med
republikama Hrvaško in Slovenijo se je v okviru Jugoslavije dokončno iz-
oblikovala leta 1956 z zakonom o dopolnitvi zakona o območjih okrajev
in občin v Ljudski republiki Sloveniji (Marin 1992, 170). Po osamosvojitvi
Republike Slovenije je ostala nedoločena še morska meja med Hrvaško in
Slovenijo, ki je kljub arbitražni razsodbi še vedno predmet spora. Sporno je,
ali naj mejna črta poteka po katastrski meji ali pa od izliva regulirane stru-
ge Dragonje v morje proti sredini zaliva. Spori v zvezi z to morsko mejo se
dotikajo političnega diskurza in se kot problematika pojavljajo v medijih
ob volilnih kampanjah ali drugih politično pomembnih dogodkih, na dru-
gi strani pa se meja dotika tudi vsakdanjika ribičev v SV delu Jadranskega
morja v okviru države Slovenije oziroma države Hrvaške.
1 Proces v ekosistemu, pri katerem narašča količina biomase – živalskih, rastlinskih
organizmov, življenjskih združb ter odmrlega organskega materiala –, v vodi zaradi
koncentracije anorganskih hranil, kot so nitrati in fosfati.
345
1. Tržaški zaliv kot prizorišče slovenskega ribištva
Tržaški zaliv, na obalah katerega se nahajajo tudi Izola, Piran, Portorož
in Koper, »prizorišča« današnjega slovenskega ribištva, je najsevernejši del
Sredozemskega morja in obsega približno 570 km². Značilnost zaliva je zelo
plitvo morje, povprečna globina morja je slabih 16 m, le malo kje je zaliv
globlji od 25 m, največja globina v današnjem slovenskem delu pa je 37,5 m,
in sicer pred rtom Madona pri Piranu. Flišna pokrajina vzhodnega dela
zaliva, ki sega od Trsta do skrajnega rta na Savudrijskem polotoku, je po-
gosto imenovana kot »istrska ali slovenska stran« zaliva. Po navedbah bi-
oloških raziskav so dejavniki, ki vplivajo na morske organizme, predvsem
slanost, temperatura in vsebnost kisika v morju. Ti dejavniki se le malo
spreminjajo glede na geografsko razsežnost, bolj pa se spreminjajo glede
na globino, letni čas, bližino ustja rek, stopnjo evtrofikacije1 ipd. (Zei 1996,
356). Gospodarsko najpomembnejša skupina rib v Sredozemlju so klupei-
di (drobne pelagične ribe, kot so sardele, papaline, inčuni, skuše), ki zavze-
majo dve tretjini ribje produkcije v Sredozemskem morju in so še nedavno,
pred razrezom Ribe I in Ribe II leta 2012 – zadnjih dveh plovil podjetja Riba,
predstavljale 93 % celotnega morskega ulova države Slovenije (Zei 1977, 182;
Marčeta 2001, 24). Klupeidi so v okviru Tržaškega zaliva pomembni pred-
vsem za industrijski ribolov.
Politično si Tržaški zaliv danes delijo Hrvaška, Italija in Slovenija.
Pomorska meja med Italijo in Jugoslavijo je bila določena z Osimskimi spo-
razumi, ki so veljavni od leta 1977. Tako sta približno dve tretjini površi-
ne Tržaškega zaliva pripadli Italiji, dobra tretjina pa Jugoslaviji. Meja med
republikama Hrvaško in Slovenijo se je v okviru Jugoslavije dokončno iz-
oblikovala leta 1956 z zakonom o dopolnitvi zakona o območjih okrajev
in občin v Ljudski republiki Sloveniji (Marin 1992, 170). Po osamosvojitvi
Republike Slovenije je ostala nedoločena še morska meja med Hrvaško in
Slovenijo, ki je kljub arbitražni razsodbi še vedno predmet spora. Sporno je,
ali naj mejna črta poteka po katastrski meji ali pa od izliva regulirane stru-
ge Dragonje v morje proti sredini zaliva. Spori v zvezi z to morsko mejo se
dotikajo političnega diskurza in se kot problematika pojavljajo v medijih
ob volilnih kampanjah ali drugih politično pomembnih dogodkih, na dru-
gi strani pa se meja dotika tudi vsakdanjika ribičev v SV delu Jadranskega
morja v okviru države Slovenije oziroma države Hrvaške.
1 Proces v ekosistemu, pri katerem narašča količina biomase – živalskih, rastlinskih
organizmov, življenjskih združb ter odmrlega organskega materiala –, v vodi zaradi
koncentracije anorganskih hranil, kot so nitrati in fosfati.
345
