Page 348 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 348
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
Ribištvo med Miljskim in Savudrijskim polotokom je, glede na zgoraj
povedano, gospodarska dejavnost, ujeta v mnoge zgodbe. Regionalni spo-
ri, nastanek novih nacionalnih držav po razpadu Jugoslavije, nova držav-
na morska meja med Hrvaško in Slovenijo, tranzicijski in transformacijski
procesi v Evropi, globalizacijski procesi in porast kapitalističnih lastni-
ških ter tržnih razmerij v obalnih regijah so vsak po svoje vplivali na spe-
cifičen diskurz, ki določa izbrano geografsko področje in tu porajajoče se
ekonomije. V nadaljevanju bodo predstavljeni drobci iz dvajsetega in ena-
indvajsetega stoletja, vezani na ribolov, ribjo predelovalno industrijo in ri-
bogojstvo ob slovenski Obali, tri dejavnosti, ki jih lahko pod skupnim ime-
novalcem imenujemo gospodarsko ribištvo.
2. Izola: nekdanje središče ribje predelovalne industrije
Ko se danes sprehodimo po Izoli, ki velja za osrednje ribiško mesto na
Obali, lahko opazimo ostanke stavb nekoč pomembne ekonomske panoge,
ki stojijo prazne za žičnatimi ograjami zapuščenih dvorišč. Včasih se ljudje
ob ograji nekdanje Ampeleje – Delamarisa ustavijo in pomislijo na delav-
ke, ki so v poletni vročini zlagale ribe v majhne pravokotne embalaže, mor-
da postojijo tam z mislijo o toplicah, ki so na tem mestu delovale še pred
nastankom prvih tovarn ribjih konzerv, ali celo sanjarijo o prihodnjih in-
vesticijah, o dobičkih in hotelih, ki bi lahko zrasli na tleh zapuščenih indu-
strijskih kompleksov. Ostanki nekaterih zapuščenih objektov še vedno sto-
jijo tam, sredi poletnega turističnega vrveža Izole, in čakajo. Prežeti so s
spomini, ujeti med včeraj in jutri, delujejo kot neme priče preteklih zgodb
območja, ki segajo daleč čez meje današnjih nacionalnih držav. Ruševine
stavb sprožajo tudi zgražanje nad opustošenimi prostori, ki v zavesti obi-
skovalcev še ne zasedajo pomembnega mesta na lestvici arhitekturne de-
diščine tega območja.
2.1 Začetki ribje predelovalne industrije
Začetki ribje predelovalne industrije segajo v obdobje konca 19. stole-
tja, ko so se v Izoli pa tudi v Kopru2 pojavile prve tovarne za predelavo
rib. Letnica 1879, ki krasi logotip podjetja Delamaris, obeležuje leto, ko je
2 Tovarne v Izoli so bile Société générale française CA – kasneje Ampelea; Tovarna
Werchanek – Arrigoni – kasneje preimenovana v Argo in Droga; Degrassi – pozne-
je Riba; Delise; Torrigiani, Noerdlinger. V Kopru je znana večja tovarna De Langla-
de. Več o tovarnah ter njihovi kratki zgodovini si bralci lahko preberejo v besedilu T.
Prešeren idr. (2018).
346
Ribištvo med Miljskim in Savudrijskim polotokom je, glede na zgoraj
povedano, gospodarska dejavnost, ujeta v mnoge zgodbe. Regionalni spo-
ri, nastanek novih nacionalnih držav po razpadu Jugoslavije, nova držav-
na morska meja med Hrvaško in Slovenijo, tranzicijski in transformacijski
procesi v Evropi, globalizacijski procesi in porast kapitalističnih lastni-
ških ter tržnih razmerij v obalnih regijah so vsak po svoje vplivali na spe-
cifičen diskurz, ki določa izbrano geografsko področje in tu porajajoče se
ekonomije. V nadaljevanju bodo predstavljeni drobci iz dvajsetega in ena-
indvajsetega stoletja, vezani na ribolov, ribjo predelovalno industrijo in ri-
bogojstvo ob slovenski Obali, tri dejavnosti, ki jih lahko pod skupnim ime-
novalcem imenujemo gospodarsko ribištvo.
2. Izola: nekdanje središče ribje predelovalne industrije
Ko se danes sprehodimo po Izoli, ki velja za osrednje ribiško mesto na
Obali, lahko opazimo ostanke stavb nekoč pomembne ekonomske panoge,
ki stojijo prazne za žičnatimi ograjami zapuščenih dvorišč. Včasih se ljudje
ob ograji nekdanje Ampeleje – Delamarisa ustavijo in pomislijo na delav-
ke, ki so v poletni vročini zlagale ribe v majhne pravokotne embalaže, mor-
da postojijo tam z mislijo o toplicah, ki so na tem mestu delovale še pred
nastankom prvih tovarn ribjih konzerv, ali celo sanjarijo o prihodnjih in-
vesticijah, o dobičkih in hotelih, ki bi lahko zrasli na tleh zapuščenih indu-
strijskih kompleksov. Ostanki nekaterih zapuščenih objektov še vedno sto-
jijo tam, sredi poletnega turističnega vrveža Izole, in čakajo. Prežeti so s
spomini, ujeti med včeraj in jutri, delujejo kot neme priče preteklih zgodb
območja, ki segajo daleč čez meje današnjih nacionalnih držav. Ruševine
stavb sprožajo tudi zgražanje nad opustošenimi prostori, ki v zavesti obi-
skovalcev še ne zasedajo pomembnega mesta na lestvici arhitekturne de-
diščine tega območja.
2.1 Začetki ribje predelovalne industrije
Začetki ribje predelovalne industrije segajo v obdobje konca 19. stole-
tja, ko so se v Izoli pa tudi v Kopru2 pojavile prve tovarne za predelavo
rib. Letnica 1879, ki krasi logotip podjetja Delamaris, obeležuje leto, ko je
2 Tovarne v Izoli so bile Société générale française CA – kasneje Ampelea; Tovarna
Werchanek – Arrigoni – kasneje preimenovana v Argo in Droga; Degrassi – pozne-
je Riba; Delise; Torrigiani, Noerdlinger. V Kopru je znana večja tovarna De Langla-
de. Več o tovarnah ter njihovi kratki zgodovini si bralci lahko preberejo v besedilu T.
Prešeren idr. (2018).
346
