Page 369 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 369
opredelitev in meje sredozemlja v sloveniji
je po naših predvidevanjih povezana s subjektivnim občutenjem toplejše-
ga podnebja v istrskih občinah, vročih poletij in pogostejšega pomanjkanja
padavin. Naravno sredozemsko zimzeleno rastlinstvo pri nas ni razširjeno,
če bi ponudili kot odgovor uspevanje oljke, pa bi bil vrstni red morda dru-
gačen. Vetrovnost bi utegnila pridobiti na pomenu, če bi v anketo zajeli tudi
prebivalce občin v Vipavski dolini, sicer pa so močnejši etezijski vetrovi po-
leti značilni za vzhodno Sredozemlje in mistral v zahodnem Sredozemlju.
Razširjena kamnitost površja na sredozemskih obalah in zlasti otokih je
povezana z zelo zastopanimi apnenčastimi kamninami, s krčenjem rastlin-
skega pokrova zaradi sečnje lesa, paše in požarov v naravi ter posledično
erozijo prsti. V naših obsredozemskih pokrajinah pa je tudi na Krasu za-
raščanje večinoma skrilo kamnito površje.
Naslednji sklop ponujenih odgovorov za opredelitev Sredozemlja je bil
povezan s prehrano, z uporabo oljčnega olja, rib in morskih sadežev, sad-
ja in zelenjave, kruha in testenin ter maščob živalskega izvora in rdečega
mesa. Manjšo uporabo slednjega je kar 56 % vprašanih ocenilo kot »Skoraj
nepomembno«, skupaj s kategorijo »Manj pomembno« pa je delež znašal 79
%. Nasprotno je 79 % vprašanih uporabo oljčnega olja ocenilo s kategorija-
ma »Najbolj pomembno« in »Zelo pomembno« v prehrani Sredozemlja, s
66 % pa sta bili isti kategoriji zastopani tudi pri ribah. Kruh in testenine ter
sadje in zelenjava so prejeli enakomerneje razporejene ocene. Pri slednjih je
bil najmanjši delež (8 %) evidentiran pri odgovoru »Skoraj nepomembno«,
pri kruhu in testeninah pa je enak delež odgovorov (8 %) zabeležil odgovor
»Najbolj pomembno«. Pripadajoči deleži ocen pomembnosti oziroma nepo-
membnosti pri ponujenih lastnostih prehrane v Sredozemlju so prikazani v
sliki 2. Predvidevamo, da veliko vprašanih pozna »koristnost mediteranske
diete« za zdravje, pri vrednotenju ponujenih odgovorov pa so verjetno iz-
hajali tudi iz lastnih izkušenj, bodisi poznavanja receptov, priprave ali uži-
vanja hrane na poteh po Sredozemlju in ne-Sredozemlju. Za mediteransko
prehrano naj bi bili značilni večja poraba žit in oljčnega olja ter manjša po-
raba mesa in živalskih maščob (Krese in Baskar 1993). Naši anketiranci ne
pripisujejo večjega pomena kruhu in testeninam, niti manjši porabi rdeče-
ga mesa in živalskih maščob. Pomembna je uporaba oljčnega olja, ki je dan-
danes zelo razširjena, ni pa nujno prevladujoča niti v slovenski Istri, kjer je
največ »domačega« oljčnega olja. Podobno so ribe vsaj deloma vir živalskih
beljakovin tudi v pokrajinah, ki so bolj oddaljene od morja. Iz odgovorov
sklepamo, da je prehrana večine vprašanih raznolika, ker so živila dostop-
na na svetovnem trgu in manj odvisna od krajevne pridelave ter pogojev
367
je po naših predvidevanjih povezana s subjektivnim občutenjem toplejše-
ga podnebja v istrskih občinah, vročih poletij in pogostejšega pomanjkanja
padavin. Naravno sredozemsko zimzeleno rastlinstvo pri nas ni razširjeno,
če bi ponudili kot odgovor uspevanje oljke, pa bi bil vrstni red morda dru-
gačen. Vetrovnost bi utegnila pridobiti na pomenu, če bi v anketo zajeli tudi
prebivalce občin v Vipavski dolini, sicer pa so močnejši etezijski vetrovi po-
leti značilni za vzhodno Sredozemlje in mistral v zahodnem Sredozemlju.
Razširjena kamnitost površja na sredozemskih obalah in zlasti otokih je
povezana z zelo zastopanimi apnenčastimi kamninami, s krčenjem rastlin-
skega pokrova zaradi sečnje lesa, paše in požarov v naravi ter posledično
erozijo prsti. V naših obsredozemskih pokrajinah pa je tudi na Krasu za-
raščanje večinoma skrilo kamnito površje.
Naslednji sklop ponujenih odgovorov za opredelitev Sredozemlja je bil
povezan s prehrano, z uporabo oljčnega olja, rib in morskih sadežev, sad-
ja in zelenjave, kruha in testenin ter maščob živalskega izvora in rdečega
mesa. Manjšo uporabo slednjega je kar 56 % vprašanih ocenilo kot »Skoraj
nepomembno«, skupaj s kategorijo »Manj pomembno« pa je delež znašal 79
%. Nasprotno je 79 % vprašanih uporabo oljčnega olja ocenilo s kategorija-
ma »Najbolj pomembno« in »Zelo pomembno« v prehrani Sredozemlja, s
66 % pa sta bili isti kategoriji zastopani tudi pri ribah. Kruh in testenine ter
sadje in zelenjava so prejeli enakomerneje razporejene ocene. Pri slednjih je
bil najmanjši delež (8 %) evidentiran pri odgovoru »Skoraj nepomembno«,
pri kruhu in testeninah pa je enak delež odgovorov (8 %) zabeležil odgovor
»Najbolj pomembno«. Pripadajoči deleži ocen pomembnosti oziroma nepo-
membnosti pri ponujenih lastnostih prehrane v Sredozemlju so prikazani v
sliki 2. Predvidevamo, da veliko vprašanih pozna »koristnost mediteranske
diete« za zdravje, pri vrednotenju ponujenih odgovorov pa so verjetno iz-
hajali tudi iz lastnih izkušenj, bodisi poznavanja receptov, priprave ali uži-
vanja hrane na poteh po Sredozemlju in ne-Sredozemlju. Za mediteransko
prehrano naj bi bili značilni večja poraba žit in oljčnega olja ter manjša po-
raba mesa in živalskih maščob (Krese in Baskar 1993). Naši anketiranci ne
pripisujejo večjega pomena kruhu in testeninam, niti manjši porabi rdeče-
ga mesa in živalskih maščob. Pomembna je uporaba oljčnega olja, ki je dan-
danes zelo razširjena, ni pa nujno prevladujoča niti v slovenski Istri, kjer je
največ »domačega« oljčnega olja. Podobno so ribe vsaj deloma vir živalskih
beljakovin tudi v pokrajinah, ki so bolj oddaljene od morja. Iz odgovorov
sklepamo, da je prehrana večine vprašanih raznolika, ker so živila dostop-
na na svetovnem trgu in manj odvisna od krajevne pridelave ter pogojev
367
