Page 41 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 41
migracije v slovenskem »zamejstvu« v italiji po drugi svetovni vojni
sredstva iz Italije. V federaciji pa so prevladale organizacije istrskih »esu-
lov«, ki so v njej ustvarile protijugoslovansko revanšistično in nacionali-
stično klimo.
Interesi Tržačanov so se s sprejemanjem logike povezovanja vseh pri-
seljencev iz Julijske krajine podredili interesom številčnejše in glasnejše
skupine, katere glasnik je bilo v Trstu in v Avstraliji združenje Giuliani nel
Mondo. Glavni cilj tega združenja, ki je imelo denarnico z javnimi sredstvi
za izseljence iz Julijske krajine, je bil zastopati interese »ezulov«. Objektivno
gledano, tržaška ideja ni imela pravih pogojev, da bi se dolgoročneje ohra-
nila, ker za sabo ni imela »domovine«. Ohranjanje »idealne« tržaške skup-
nosti, sklicujoč se na ideološke temelje STO, ni imelo perspektive. STO ni
bilo več in Trst je postal »najbolj italijansko mesto v Italiji« (Cresciani 2011,
121–63).
Položaj in vloga Slovencev v tej zapleteni zgodbi sta neraziskano pog-
lavje. Vprašanje je v akademskih in poljudnih delih italijanskih avtor-
jev o tržaškem izseljenstvu v Avstraliji povsem spregledano. Pogostokrat
je zamolčana sama prisotnost Slovencev med tržaškimi priseljenci (prim.
Donato in Nodari 1995; Fait 1999; Nelli 1999; Nodari 1991; Facchinetti 2008).
Razloge za anonimizacijo slovenske komponente v tržaškem izseljenstvu v
Avstraliji je mogoče iskati v dogajanju okrog društvene organiziranosti in
v pisanju zgodovine na podlagi metodološkega nacionalizma ter v funkciji
nacionalnih vrednot. Tržaško izseljevanje v Avstralijo se skupaj z »emigra-
cijo iz Julijske krajine« (emigrazione giuliana) prikazuje preprosto kot ita-
lijansko. Kompleksna slika tržaške prisotnosti v Avstraliji, s svojimi edin-
stvenimi etničnimi in kulturnimi vsebinami ter intimnimi čutenji, je bila
prekrita s politično funkcionalnejšo in všečnejšo nacionalno prevleko.
Zaradi prevlade nacionalnega ključa in usklajevanja raziskav z državnimi
mejami je tržaški primer izpadel tudi iz vodilnih slovenskih del o izselje-
vanju v Avstralijo (prim. Čebulj Sajko 1992; Koderman 2015). Razumevanje
problematike (in z migracijami povezanih identitetnih vprašanj nasploh)
predpostavlja, kot poudarjajo nekateri avtorji (Kalc 2007; Panjek 2011;
Purini 2010; Cresciani 2011), nadnacionalni pristop in poglabljanje v soci-
alno, kulturno ter intimno sfero skupin in posameznikov.
Zaključna misel
Kot je razvidno iz nakazane slike, je bil slovenski zamejski prostor v
Italiji po drugi svetovni vojni migracijsko izredno razgiban. Čeprav so na
preseljevanja v vseh primerih vplivale tudi ekonomske in socialne motiva-
39
sredstva iz Italije. V federaciji pa so prevladale organizacije istrskih »esu-
lov«, ki so v njej ustvarile protijugoslovansko revanšistično in nacionali-
stično klimo.
Interesi Tržačanov so se s sprejemanjem logike povezovanja vseh pri-
seljencev iz Julijske krajine podredili interesom številčnejše in glasnejše
skupine, katere glasnik je bilo v Trstu in v Avstraliji združenje Giuliani nel
Mondo. Glavni cilj tega združenja, ki je imelo denarnico z javnimi sredstvi
za izseljence iz Julijske krajine, je bil zastopati interese »ezulov«. Objektivno
gledano, tržaška ideja ni imela pravih pogojev, da bi se dolgoročneje ohra-
nila, ker za sabo ni imela »domovine«. Ohranjanje »idealne« tržaške skup-
nosti, sklicujoč se na ideološke temelje STO, ni imelo perspektive. STO ni
bilo več in Trst je postal »najbolj italijansko mesto v Italiji« (Cresciani 2011,
121–63).
Položaj in vloga Slovencev v tej zapleteni zgodbi sta neraziskano pog-
lavje. Vprašanje je v akademskih in poljudnih delih italijanskih avtor-
jev o tržaškem izseljenstvu v Avstraliji povsem spregledano. Pogostokrat
je zamolčana sama prisotnost Slovencev med tržaškimi priseljenci (prim.
Donato in Nodari 1995; Fait 1999; Nelli 1999; Nodari 1991; Facchinetti 2008).
Razloge za anonimizacijo slovenske komponente v tržaškem izseljenstvu v
Avstraliji je mogoče iskati v dogajanju okrog društvene organiziranosti in
v pisanju zgodovine na podlagi metodološkega nacionalizma ter v funkciji
nacionalnih vrednot. Tržaško izseljevanje v Avstralijo se skupaj z »emigra-
cijo iz Julijske krajine« (emigrazione giuliana) prikazuje preprosto kot ita-
lijansko. Kompleksna slika tržaške prisotnosti v Avstraliji, s svojimi edin-
stvenimi etničnimi in kulturnimi vsebinami ter intimnimi čutenji, je bila
prekrita s politično funkcionalnejšo in všečnejšo nacionalno prevleko.
Zaradi prevlade nacionalnega ključa in usklajevanja raziskav z državnimi
mejami je tržaški primer izpadel tudi iz vodilnih slovenskih del o izselje-
vanju v Avstralijo (prim. Čebulj Sajko 1992; Koderman 2015). Razumevanje
problematike (in z migracijami povezanih identitetnih vprašanj nasploh)
predpostavlja, kot poudarjajo nekateri avtorji (Kalc 2007; Panjek 2011;
Purini 2010; Cresciani 2011), nadnacionalni pristop in poglabljanje v soci-
alno, kulturno ter intimno sfero skupin in posameznikov.
Zaključna misel
Kot je razvidno iz nakazane slike, je bil slovenski zamejski prostor v
Italiji po drugi svetovni vojni migracijsko izredno razgiban. Čeprav so na
preseljevanja v vseh primerih vplivale tudi ekonomske in socialne motiva-
39
