Page 40 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 40
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
janskega ne slovenskega čuta narodne pripadnosti. Ta dva čuta sta sobivala,
podobno kot na Tržaškem, nadaljevala pa se je tudi asimilacija, povezana
včasih z mešanimi porokami, včasih s prilagajanjem dominantnemu itali-
janskemu »tržaštvu« (Kalc 2007).
Formalna organiziranost med tržaškimi priseljenci v Avstralijo ima
svojevrstno zgodovino, tesno povezano s političnimi dogajanji v izvornem
kraju pred in v desetletjih po preselitvi. Tržačani se v prvih letih niso orga-
nizirali v samostojna društva, obiskovali so prireditve, ki so jih organizi-
rale druge skupnosti, večinoma italijanske, Slovenci pa so zahajali tudi na
slovenske. Začetki organiziranosti tržaških priseljencev segajo v leto 1961,
ko je v Sydneyu nastalo društvo Associazione Trieste. Ustanovili so ga bivši
uslužbenci policije Svobodnega tržaškega ozemlja. Organizacija je temelji-
la na »tržaški pripadnosti« in predstavljala interese »večnarodnega mesta«
Trsta, ne glede na svetovne nazore. Zagovarjala je večnarodni značaj trža-
škega priseljenstva, složnost vseh njegovih narodnih komponent in izogi-
banje identifikaciji z italijanstvom ter povezovanju z Italijo. Včlanjevala je
izključno osebe, rojene na ozemlju cone A STO, odklanjala istrske in dal-
matinske »ezule« ter odnose z Italijo. Društvo je poleg družbene, kulturne
in publicistične dejavnosti članom pomagalo s socialno blagajno in z naku-
povalno zadrugo. Pozivalo je k apolitičnosti, nadstrankarstvu in nasproto-
vanju nacionalizmom. Poudarjalo je »tržaškost« in drugotni pomen itali-
janske, slovenske ali hrvaške narodnosti članov.
Ta linija je kmalu dobila notranje in zunanje nasprotnike, med temi
italijansko avstralsko časopisje, ki je društvu očitalo odpadništvo in antii-
talijanstvo. Društvo ni imelo stikov ne z italijanskimi konzularnimi pred-
stavniki ne z oblastmi v Trstu, medtem ko so druga društva, ki so zdru-
ževala tržaške in istrske priseljence, uživala podporo Italije in njenih
regionalnih izseljenskih organizacij. Med temi je bilo združenje Giuliani
nel mondo, ki je bilo zadolženo za izseljence iz Julijske krajine. V tej orga-
nizaciji so prevladovali begunci iz Istre in Dalmacije, vzdrževala je oster
protikomunistični in protijugoslovanski naboj. Odklonilen je bil tudi njen
odnos do slovenske manjšine v Italiji. Na začetku sedemdesetih let so vo-
dilni tržaški demokrščanski politiki v imenu »sprave« med izseljenci bi-
všega STO in Italijo privabili Associazione Trieste pod okrilje organizacije
Giuliani nel mondo. Sledili so spori in delitev tržaške priseljenske skupnos-
ti na zastopnike samostojne tržaške linije in tiste, ki so zagovarjali združe-
vanje z Istrani. Leta 1983 so se končno vsa društva, ki so nastala iz delitev,
včlanila v federacijo združenja Giuliani nel Mondo in prejemala finančna
38
janskega ne slovenskega čuta narodne pripadnosti. Ta dva čuta sta sobivala,
podobno kot na Tržaškem, nadaljevala pa se je tudi asimilacija, povezana
včasih z mešanimi porokami, včasih s prilagajanjem dominantnemu itali-
janskemu »tržaštvu« (Kalc 2007).
Formalna organiziranost med tržaškimi priseljenci v Avstralijo ima
svojevrstno zgodovino, tesno povezano s političnimi dogajanji v izvornem
kraju pred in v desetletjih po preselitvi. Tržačani se v prvih letih niso orga-
nizirali v samostojna društva, obiskovali so prireditve, ki so jih organizi-
rale druge skupnosti, večinoma italijanske, Slovenci pa so zahajali tudi na
slovenske. Začetki organiziranosti tržaških priseljencev segajo v leto 1961,
ko je v Sydneyu nastalo društvo Associazione Trieste. Ustanovili so ga bivši
uslužbenci policije Svobodnega tržaškega ozemlja. Organizacija je temelji-
la na »tržaški pripadnosti« in predstavljala interese »večnarodnega mesta«
Trsta, ne glede na svetovne nazore. Zagovarjala je večnarodni značaj trža-
škega priseljenstva, složnost vseh njegovih narodnih komponent in izogi-
banje identifikaciji z italijanstvom ter povezovanju z Italijo. Včlanjevala je
izključno osebe, rojene na ozemlju cone A STO, odklanjala istrske in dal-
matinske »ezule« ter odnose z Italijo. Društvo je poleg družbene, kulturne
in publicistične dejavnosti članom pomagalo s socialno blagajno in z naku-
povalno zadrugo. Pozivalo je k apolitičnosti, nadstrankarstvu in nasproto-
vanju nacionalizmom. Poudarjalo je »tržaškost« in drugotni pomen itali-
janske, slovenske ali hrvaške narodnosti članov.
Ta linija je kmalu dobila notranje in zunanje nasprotnike, med temi
italijansko avstralsko časopisje, ki je društvu očitalo odpadništvo in antii-
talijanstvo. Društvo ni imelo stikov ne z italijanskimi konzularnimi pred-
stavniki ne z oblastmi v Trstu, medtem ko so druga društva, ki so zdru-
ževala tržaške in istrske priseljence, uživala podporo Italije in njenih
regionalnih izseljenskih organizacij. Med temi je bilo združenje Giuliani
nel mondo, ki je bilo zadolženo za izseljence iz Julijske krajine. V tej orga-
nizaciji so prevladovali begunci iz Istre in Dalmacije, vzdrževala je oster
protikomunistični in protijugoslovanski naboj. Odklonilen je bil tudi njen
odnos do slovenske manjšine v Italiji. Na začetku sedemdesetih let so vo-
dilni tržaški demokrščanski politiki v imenu »sprave« med izseljenci bi-
všega STO in Italijo privabili Associazione Trieste pod okrilje organizacije
Giuliani nel mondo. Sledili so spori in delitev tržaške priseljenske skupnos-
ti na zastopnike samostojne tržaške linije in tiste, ki so zagovarjali združe-
vanje z Istrani. Leta 1983 so se končno vsa društva, ki so nastala iz delitev,
včlanila v federacijo združenja Giuliani nel Mondo in prejemala finančna
38
