Page 79 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 79
stik civilizacij: zgodovina interpretacij keltskega nakita iz isthmije
Na tem mestu pa je primerno opozoriti na zmotno trditev I.
Raubitschek, ki je pri obravnavi nanogvic iz Isthmije zapisala, da je bil po-
doben nakit odkrit tudi v Heraionu v Perachori (Raubitschek 1998, 70). V
resnici pa je tam odkrita zapestnica drugačna. Gre za veliko starejši sta-
rejšeželeznodobni nakit, ki sodi, kot tudi večina drugih iz osrednje in za-
hodne Evrope izvirajočih najdb, odkritih v Heraionu, v čas stopnje Ha D1
(Verger 2003, 526–30). Prazgodovinske predmete, odkrite v panhelenskih
svetiščih, moramo zato razumeti kot simbolična diplomatska darila, ki pa
ne označujejo zgolj enosmernega toka blaga, ampak so del omrežij, v ka-
tera so bili, kot že stoletja pred tem, v 4. stoletju pr. n. št. vključeni Kelti.
Poglavitno najdbo v klasičnem svetu, ki bi lahko omogočala vzpostavitev
absolutne kronologije kulturnih kontaktov, predstavlja prav najdba dveh
nanogvic iz Isthmije. Ta najdba nikakor ni osamljen primer, žal pa ima edi-
na poznan zaprt arheološki kontekst, ki ji omogoča dobro datacijo/časov-
no umestitev.
Lahko sklepamo, da se predmeti helenistične umetniške obrti, izvira-
joči predvsem iz makedonskih delavnic, v keltskem svetu nahajajo večino-
ma priloženi v grobove (Karaburma, Szob, Szabolc, Hurbanovo). Predmeti,
izvirajoči iz latenskega kulturnega kroga, pa se izven slednjega nahajajo
praviloma v ritualnih in/ali kultnih kontekstih (Dodona, Isthmia, Delos,
Delfi), darovano orožje pa je upodobljeno v svetiščih (Delfi, Marathon)
(Kavur in Blečić Kavur 2018). Toda kronološki pregled posameznih pred-
metov in pregled primerjalnega gradiva pokaže, da zgolj del navedenega
lahko vežemo na razvpiti balkanski keltski pohod na Delfe in dogodke v
naslednjih letih. Večina helenističnih predmetov, ki se nahajajo v keltskih
grobovih, torej izvira iz časa tretje četrtine 4. stoletja pr. n. št., dejansko iz
časa največje kulturne in ekonomske ekspanzije na eni in najintenzivnejših
diplomatskih stikov makedonske države z ljudstvi na drugi, severni, strani.
Zahvala
V največji meri se moram zahvaliti Martini Blečić Kavur za vse potrplje-
nje pri poslušanju skoraj desetletja in pol mojih monologov na to temo.
Prav tako se zahvaljujem Mitji Guštinu za številne pogovore in komentarje
na zgodnjo verzijo rokopisa ter Janu Kyseli, ki mi je omogočil, da sem ide-
je formuliral v seriji predavanj (ter pogovorov) na Karlovi Univerzi v Pragi.
Prispevek je nastal na podlagi raziskav, sofinanciranih iz projekta
ARRS J6-6837 »Stik civilizacij«.
77
Na tem mestu pa je primerno opozoriti na zmotno trditev I.
Raubitschek, ki je pri obravnavi nanogvic iz Isthmije zapisala, da je bil po-
doben nakit odkrit tudi v Heraionu v Perachori (Raubitschek 1998, 70). V
resnici pa je tam odkrita zapestnica drugačna. Gre za veliko starejši sta-
rejšeželeznodobni nakit, ki sodi, kot tudi večina drugih iz osrednje in za-
hodne Evrope izvirajočih najdb, odkritih v Heraionu, v čas stopnje Ha D1
(Verger 2003, 526–30). Prazgodovinske predmete, odkrite v panhelenskih
svetiščih, moramo zato razumeti kot simbolična diplomatska darila, ki pa
ne označujejo zgolj enosmernega toka blaga, ampak so del omrežij, v ka-
tera so bili, kot že stoletja pred tem, v 4. stoletju pr. n. št. vključeni Kelti.
Poglavitno najdbo v klasičnem svetu, ki bi lahko omogočala vzpostavitev
absolutne kronologije kulturnih kontaktov, predstavlja prav najdba dveh
nanogvic iz Isthmije. Ta najdba nikakor ni osamljen primer, žal pa ima edi-
na poznan zaprt arheološki kontekst, ki ji omogoča dobro datacijo/časov-
no umestitev.
Lahko sklepamo, da se predmeti helenistične umetniške obrti, izvira-
joči predvsem iz makedonskih delavnic, v keltskem svetu nahajajo večino-
ma priloženi v grobove (Karaburma, Szob, Szabolc, Hurbanovo). Predmeti,
izvirajoči iz latenskega kulturnega kroga, pa se izven slednjega nahajajo
praviloma v ritualnih in/ali kultnih kontekstih (Dodona, Isthmia, Delos,
Delfi), darovano orožje pa je upodobljeno v svetiščih (Delfi, Marathon)
(Kavur in Blečić Kavur 2018). Toda kronološki pregled posameznih pred-
metov in pregled primerjalnega gradiva pokaže, da zgolj del navedenega
lahko vežemo na razvpiti balkanski keltski pohod na Delfe in dogodke v
naslednjih letih. Večina helenističnih predmetov, ki se nahajajo v keltskih
grobovih, torej izvira iz časa tretje četrtine 4. stoletja pr. n. št., dejansko iz
časa največje kulturne in ekonomske ekspanzije na eni in najintenzivnejših
diplomatskih stikov makedonske države z ljudstvi na drugi, severni, strani.
Zahvala
V največji meri se moram zahvaliti Martini Blečić Kavur za vse potrplje-
nje pri poslušanju skoraj desetletja in pol mojih monologov na to temo.
Prav tako se zahvaljujem Mitji Guštinu za številne pogovore in komentarje
na zgodnjo verzijo rokopisa ter Janu Kyseli, ki mi je omogočil, da sem ide-
je formuliral v seriji predavanj (ter pogovorov) na Karlovi Univerzi v Pragi.
Prispevek je nastal na podlagi raziskav, sofinanciranih iz projekta
ARRS J6-6837 »Stik civilizacij«.
77
