Page 77 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 77
stik civilizacij: zgodovina interpretacij keltskega nakita iz isthmije
programsko objavo je dobrih 15 let kasneje objavil Bujna, ki je natančno
razdelal tipologijo oziroma sistematiko opisovanja obročastega nakita in
odprl pot generaciji mlajših raziskovalcev, ki na področju dominira že več
kot desetletje, oborožena z Gebhardovo kronologijo. Nekoliko pobalinsko
sva pred skoraj desetletjem z Mitjo Guštinom objavila minimalistični kro-
nološki pamflet (Kavur in Guštin 2011, 129–30), ki pa je ostal brez konkret-
nejših odzivov. V slednjem sva prav na osnovi najdbe nanogvic iz Isthmije
predlagala radikalno revizijo kronologije konca starejšega in začetka sre-
dnjega latena, predvsem pa sva proces poskusila uskladiti z arheološko do-
kumentiranimi stiki civilizacij in ga oddaljiti iz zgodovinsko zapovedanih
spopadov civilizacij.
Nazadnje lahko kot metaforo za nezmožnost odmika od interpretativ-
nega diktata zgodovinskih virov vidimo v geslu Isthmia, ki ga je v Lexikon
zur keltischen Archäologie napisal Szabó. V prvem odstavku je kontekst na
osnovi »črepinj« keramike datiral v 4. stoletje pr. n. št. V drugem pa se je
poklonil mnenju »poznavalcev« keltske arheologije in najdbo povezal s po-
hodom proti Delfom. Vse je zrelativiziral s trditvijo, da je najdba lahko tudi
posledica prisotnosti keltskih plačancev, ki so se s svojimi ženami v prosto-
ru nahajali pred in po letu 279, oziroma navedel, da antični viri omenjajo
upor slednjih leta 265 pr. n. št. v Megari (Szabó 2012, 840–41). Gre pravza-
prav za pristop, ki ga je uporabil v svojih poznih razpravah, kjer je vzpored-
no navajal več možnosti interpretacije, izpostavil kontradikcije med sce-
nariji oziroma njihovimi kronološkimi posledicami, toda na koncu se ni
opredelil za nobenega od njih (Szabó 2000; 2015).
Megarsko interpretacijo pa je prevzel od Krute (Kruta 2000, 687), ki je
najdbe iz Isthmije poskušal, ne glede na kontekst in starost njihovega odkri-
tja, čim bolj uskladiti s predpostavkami evropske kronologije. Pravzaprav
lahko v delih starejše generacije raziskovalcev v zadnjih desetletjih vidimo
velik razkorak v interpretacijah – na eni strani navajajo zgodovinske vire za
zgodnjo keltsko prisotnost že v 4. stoletju pr. n. št. v grškem svetu, na dru-
gi strani pa najdbo iz Isthmije še vedno vežejo na ekspedicijo proti Delfom
(Bouzek 2014, 225–26).
Zaključek
Poglavitne najdbe, s katerimi lahko stkemo zapleteno mrežo povezanih
točk, ki pomenijo osnovo za usklajeno absolutno kronologijo, predstavlja-
jo na eni strani najdbe predmetov keltske provenience oziroma latenske
kulture v sredozemskih, tj. egejskih kontekstih z absolutnimi datacijami.
75
programsko objavo je dobrih 15 let kasneje objavil Bujna, ki je natančno
razdelal tipologijo oziroma sistematiko opisovanja obročastega nakita in
odprl pot generaciji mlajših raziskovalcev, ki na področju dominira že več
kot desetletje, oborožena z Gebhardovo kronologijo. Nekoliko pobalinsko
sva pred skoraj desetletjem z Mitjo Guštinom objavila minimalistični kro-
nološki pamflet (Kavur in Guštin 2011, 129–30), ki pa je ostal brez konkret-
nejših odzivov. V slednjem sva prav na osnovi najdbe nanogvic iz Isthmije
predlagala radikalno revizijo kronologije konca starejšega in začetka sre-
dnjega latena, predvsem pa sva proces poskusila uskladiti z arheološko do-
kumentiranimi stiki civilizacij in ga oddaljiti iz zgodovinsko zapovedanih
spopadov civilizacij.
Nazadnje lahko kot metaforo za nezmožnost odmika od interpretativ-
nega diktata zgodovinskih virov vidimo v geslu Isthmia, ki ga je v Lexikon
zur keltischen Archäologie napisal Szabó. V prvem odstavku je kontekst na
osnovi »črepinj« keramike datiral v 4. stoletje pr. n. št. V drugem pa se je
poklonil mnenju »poznavalcev« keltske arheologije in najdbo povezal s po-
hodom proti Delfom. Vse je zrelativiziral s trditvijo, da je najdba lahko tudi
posledica prisotnosti keltskih plačancev, ki so se s svojimi ženami v prosto-
ru nahajali pred in po letu 279, oziroma navedel, da antični viri omenjajo
upor slednjih leta 265 pr. n. št. v Megari (Szabó 2012, 840–41). Gre pravza-
prav za pristop, ki ga je uporabil v svojih poznih razpravah, kjer je vzpored-
no navajal več možnosti interpretacije, izpostavil kontradikcije med sce-
nariji oziroma njihovimi kronološkimi posledicami, toda na koncu se ni
opredelil za nobenega od njih (Szabó 2000; 2015).
Megarsko interpretacijo pa je prevzel od Krute (Kruta 2000, 687), ki je
najdbe iz Isthmije poskušal, ne glede na kontekst in starost njihovega odkri-
tja, čim bolj uskladiti s predpostavkami evropske kronologije. Pravzaprav
lahko v delih starejše generacije raziskovalcev v zadnjih desetletjih vidimo
velik razkorak v interpretacijah – na eni strani navajajo zgodovinske vire za
zgodnjo keltsko prisotnost že v 4. stoletju pr. n. št. v grškem svetu, na dru-
gi strani pa najdbo iz Isthmije še vedno vežejo na ekspedicijo proti Delfom
(Bouzek 2014, 225–26).
Zaključek
Poglavitne najdbe, s katerimi lahko stkemo zapleteno mrežo povezanih
točk, ki pomenijo osnovo za usklajeno absolutno kronologijo, predstavlja-
jo na eni strani najdbe predmetov keltske provenience oziroma latenske
kulture v sredozemskih, tj. egejskih kontekstih z absolutnimi datacijami.
75
