Page 75 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 75
stik civilizacij: zgodovina interpretacij keltskega nakita iz isthmije
metov – v horizontu 5 so pri primerkih s sedmimi do devetimi odebelitva-
mi te visoke manj kot 5 cm (navadno med 3,4 in 4,2 cm), v horizontu 6 pa
so pri primerkih s šestimi do sedmimi odebelitvami višje od 5 cm (Gebhard
1989, 109–20). Zanj, tako kot za Ceretolo, enega izmed glavnih argumen-
tov za datacijo horizonta 5 predstavlja prav najdba orehastih zapestnic iz
Isthmije, ki jo je »z veliko verjetnostjo« povezal s keltskim vpadom pro-
ti Delfom leta 279 pr. n. št. (Gebhard 1989, 122). Z razdelitvijo na kronolo-
ške horizonte, ki jih je absolutno datiral na podlagi starosti sredozemskih
importov v keltskih kontekstih, je ustvaril tako konceptualni okvir za ra-
zumevanje stika civilizacij kot tudi kronološki okvir, iz katerega se večina
raziskovalcev, ukvarjajočih se predvsem z lokalnimi kronološkimi proble-
mi, še danes ne more izviti. Poglavitni problem njegovega modela nastopi
prav na mestu datiranja konca starejšega in začetka srednjelatenskega ob-
dobja, ki ga zaznamuje nadrealni zgodovinski diktat keltske invazije proti
Delfom – predvsem pa interpretacija domnevnih posledic tega. Tako se si-
tula iz Karaburme, ki bi bila v helenističnem kontekstu starejša od keltske-
ga groba, v katerem je bila odkrita (Blečić Kavur in Kavur 2010), kot tudi
nanogvice iz Isthmije, ki bi bile v keltskem svetu mlajše od vodnjaka, v ka-
terem so bile odkrite (Kavur in Blečić Kavur 2018), znajdejo interpretativno
vezane na zgodovinski dogodek, s katerim jih, v strogem arheološkem pog-
ledu, sploh ne moremo povezati.
Po dolgem zatišju se je na začetku 21. stoletja predvsem s tehnologijo
izdelave orehastega nakita v Karpatski kotlini ukvarjala A. Masse. Glede
na velikost odebelitev in notranji premer je sklenila, da primerki s pov-
prečnim premerom 4 krat 5,5 cm in z višino odebelitev med 2 in 3 cm so-
dijo med zapestnice. Na drugi strani pa naj bi premer nanogvic povprečno
meril 5 krat 8 cm, z višino odebelitev, večjo od 3 cm (Masse in Szabó 2005,
214–15, Fig. 3; Masse 2007, 302). V analizi je zbrala podatke za 232 kosov ore-
hastega nakita s področja Madžarske, od tega zgolj 89 kosov izvira iz dobro
dokumentiranih grobov. Pri kartiranju jih je razdelila na zapestnice z več
kot 4 odebelitvami, nanogvice s 3 ali 4 odebelitvami in nanogvice z več kot
4 odebelitvami. Dodala je tudi kategorijo nedoločljivih odlomkov (Masse
in Szabó 2005, 216–20, Fig. 5; Masse 2007, 304–6, Fig. 4). Pri kronološkem
pregledu oziroma kompilaciji mnenj različnih avtorjev od začetka osemde-
setih let je pokazala, da lahko začetek uporabe orehastega nakita postavlja-
mo v stopnjo Lt B2 in konec na konec stopnje Lt C1. Zgolj kratko pa se je pri
debati o absolutni dataciji začetka uporabe orehastega nakita ozrla na na-
nogvici iz Isthmije (Masse in Szabó 2005, 220).
73
metov – v horizontu 5 so pri primerkih s sedmimi do devetimi odebelitva-
mi te visoke manj kot 5 cm (navadno med 3,4 in 4,2 cm), v horizontu 6 pa
so pri primerkih s šestimi do sedmimi odebelitvami višje od 5 cm (Gebhard
1989, 109–20). Zanj, tako kot za Ceretolo, enega izmed glavnih argumen-
tov za datacijo horizonta 5 predstavlja prav najdba orehastih zapestnic iz
Isthmije, ki jo je »z veliko verjetnostjo« povezal s keltskim vpadom pro-
ti Delfom leta 279 pr. n. št. (Gebhard 1989, 122). Z razdelitvijo na kronolo-
ške horizonte, ki jih je absolutno datiral na podlagi starosti sredozemskih
importov v keltskih kontekstih, je ustvaril tako konceptualni okvir za ra-
zumevanje stika civilizacij kot tudi kronološki okvir, iz katerega se večina
raziskovalcev, ukvarjajočih se predvsem z lokalnimi kronološkimi proble-
mi, še danes ne more izviti. Poglavitni problem njegovega modela nastopi
prav na mestu datiranja konca starejšega in začetka srednjelatenskega ob-
dobja, ki ga zaznamuje nadrealni zgodovinski diktat keltske invazije proti
Delfom – predvsem pa interpretacija domnevnih posledic tega. Tako se si-
tula iz Karaburme, ki bi bila v helenističnem kontekstu starejša od keltske-
ga groba, v katerem je bila odkrita (Blečić Kavur in Kavur 2010), kot tudi
nanogvice iz Isthmije, ki bi bile v keltskem svetu mlajše od vodnjaka, v ka-
terem so bile odkrite (Kavur in Blečić Kavur 2018), znajdejo interpretativno
vezane na zgodovinski dogodek, s katerim jih, v strogem arheološkem pog-
ledu, sploh ne moremo povezati.
Po dolgem zatišju se je na začetku 21. stoletja predvsem s tehnologijo
izdelave orehastega nakita v Karpatski kotlini ukvarjala A. Masse. Glede
na velikost odebelitev in notranji premer je sklenila, da primerki s pov-
prečnim premerom 4 krat 5,5 cm in z višino odebelitev med 2 in 3 cm so-
dijo med zapestnice. Na drugi strani pa naj bi premer nanogvic povprečno
meril 5 krat 8 cm, z višino odebelitev, večjo od 3 cm (Masse in Szabó 2005,
214–15, Fig. 3; Masse 2007, 302). V analizi je zbrala podatke za 232 kosov ore-
hastega nakita s področja Madžarske, od tega zgolj 89 kosov izvira iz dobro
dokumentiranih grobov. Pri kartiranju jih je razdelila na zapestnice z več
kot 4 odebelitvami, nanogvice s 3 ali 4 odebelitvami in nanogvice z več kot
4 odebelitvami. Dodala je tudi kategorijo nedoločljivih odlomkov (Masse
in Szabó 2005, 216–20, Fig. 5; Masse 2007, 304–6, Fig. 4). Pri kronološkem
pregledu oziroma kompilaciji mnenj različnih avtorjev od začetka osemde-
setih let je pokazala, da lahko začetek uporabe orehastega nakita postavlja-
mo v stopnjo Lt B2 in konec na konec stopnje Lt C1. Zgolj kratko pa se je pri
debati o absolutni dataciji začetka uporabe orehastega nakita ozrla na na-
nogvici iz Isthmije (Masse in Szabó 2005, 220).
73
