Page 93 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 93
ntična steklarska proizvodnja na območju jugovzhodnih alp in vzhodnega jadrana
Slika 2: Oljenka z upodobitvijo rimske steklarske peči, Križišče pri Spodnjih Škofijah, risba
Jerneja Kobe (hrani Pokrajinski muzej Koper)
Oljenka iz sivo žgane gline sodi v skupino t. i. reliefnih oljenk in pripa-
da tipu Loeschke IV z zaokroženim noskom in volutama ob straneh. Relief
(slika 2) predstavlja steklarsko peč in ob njej levo in desno steklarja pri delu.
Upodobitev je odlično izdelana in oljenka zelo dobro ohranjena, zato na
njej prepoznamo mnoge podrobnosti (Lazar 2006b, 229). Desna figura piha
v steklarsko pipo, leva pa ji pomaga ob peči. Osrednji del tvori peč, deljena
v dva dela, spodnji služi kot kurišče. V gornjem delu peči je vidna večja pol-
krožno zaključena odprtina. Uporabljala se je za zajemanje staljenega ste-
kla iz talilnikov in kot delovna odprtina steklarja. Steklar sedi na nizkem
stolčku ob peči, oblečen je v kratko tuniko in bos, kar poudarjajo poševni
vrezi na nogi. Na tleh ležijo trije predmeti, ki jih lahko interpretiramo kot
odpadke, nastale med delom. Oseba ima glavo dvignjeno, usta našobljena
in pripravljena za pihanje v cev, ki jo drži pred seboj. Pipa je, če upošteva-
mo sorazmerja med osebo in orodjem, dolga manj kot meter in precej ro-
bustna na pogled. Morda ni kovinska, ampak glinena, kot predlaga E. M.
Stern2 na osnovi svojih številnih eksperimentov (Stern 1999, 446; 2005, 15-
2 Prvi pihani izdelki so verjetno nastali z uporabo glinenih pip in šele kasneje so raz-
vili kovinske. Nekateri raziskovalci, kot npr. dr. E. M. Stern, menijo, da je bil steklar-
jem najlaže dostopen material prav glina. Njene lastnosti so dobro poznali, na zalo-
gi je bila v vsaki delavnici. Glina precej slabše prevaja toploto kot kovina, zato je z
njo laže delati, posebej če je pipa kratka, npr. 30–60 cm. Izdelava kovinske cevi ni
enostavna, glineno pa si lahko izdela steklar sam. Zato ni bilo potrebno investirati v
drage kovinske pripomočke, ampak so si lahko orodje izdelali po svojih željah in po-
trebah. Enostavna izdelava orodja je bila morda tudi eden od vzrokov za bliskovito
razširitev nove tehnike (Stern 2005).
91
Slika 2: Oljenka z upodobitvijo rimske steklarske peči, Križišče pri Spodnjih Škofijah, risba
Jerneja Kobe (hrani Pokrajinski muzej Koper)
Oljenka iz sivo žgane gline sodi v skupino t. i. reliefnih oljenk in pripa-
da tipu Loeschke IV z zaokroženim noskom in volutama ob straneh. Relief
(slika 2) predstavlja steklarsko peč in ob njej levo in desno steklarja pri delu.
Upodobitev je odlično izdelana in oljenka zelo dobro ohranjena, zato na
njej prepoznamo mnoge podrobnosti (Lazar 2006b, 229). Desna figura piha
v steklarsko pipo, leva pa ji pomaga ob peči. Osrednji del tvori peč, deljena
v dva dela, spodnji služi kot kurišče. V gornjem delu peči je vidna večja pol-
krožno zaključena odprtina. Uporabljala se je za zajemanje staljenega ste-
kla iz talilnikov in kot delovna odprtina steklarja. Steklar sedi na nizkem
stolčku ob peči, oblečen je v kratko tuniko in bos, kar poudarjajo poševni
vrezi na nogi. Na tleh ležijo trije predmeti, ki jih lahko interpretiramo kot
odpadke, nastale med delom. Oseba ima glavo dvignjeno, usta našobljena
in pripravljena za pihanje v cev, ki jo drži pred seboj. Pipa je, če upošteva-
mo sorazmerja med osebo in orodjem, dolga manj kot meter in precej ro-
bustna na pogled. Morda ni kovinska, ampak glinena, kot predlaga E. M.
Stern2 na osnovi svojih številnih eksperimentov (Stern 1999, 446; 2005, 15-
2 Prvi pihani izdelki so verjetno nastali z uporabo glinenih pip in šele kasneje so raz-
vili kovinske. Nekateri raziskovalci, kot npr. dr. E. M. Stern, menijo, da je bil steklar-
jem najlaže dostopen material prav glina. Njene lastnosti so dobro poznali, na zalo-
gi je bila v vsaki delavnici. Glina precej slabše prevaja toploto kot kovina, zato je z
njo laže delati, posebej če je pipa kratka, npr. 30–60 cm. Izdelava kovinske cevi ni
enostavna, glineno pa si lahko izdela steklar sam. Zato ni bilo potrebno investirati v
drage kovinske pripomočke, ampak so si lahko orodje izdelali po svojih željah in po-
trebah. Enostavna izdelava orodja je bila morda tudi eden od vzrokov za bliskovito
razširitev nove tehnike (Stern 2005).
91
