Page 185 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 185
Znanstvena politika od znotraj in s strani
lahko razumemo ne le kot novo obliko znanstvenega informiranja in
komuniciranja, ampak tudi kot (politično) gibanje. Poleg tega pa pome-
ni tudi nov poslovni model, kar se včasih kar malo pozabi. Ta poslovni
model ob nepazljivem in prehitrem vzpostavljanju novih oblik v resnici
pomeni še toliko večje dobičke za velike mednarodne založniške korpo-
racije; torej za tiste, ki z informacijskimi viri že sicer dobro služijo in
zaradi katerih se je v marsičem gibanje za oa začelo. Tu imam v mislih
zahteve po t. i. »zlatem dostopu«, ki vključuje plačilo avtorjev za odpr-
ti dostop. Prehiter skok v novi model lahko pomeni nekaj podobnega,
kot je opisano na začetku – težave pri dostopanju do najkakovostnej-
ših informacijskih virov v znanosti. Slovenija se je v zadnjih 25 letih s
številom objav v najkakovostnejših mednarodnih revijah z zgolj polo-
vice povzpela kar na dvakratnik evropskega povprečja, z odmevnostjo
znanstvenih člankov pa s tretjine na 150 odstotkov evropskega povpre-
čja. To pomeni, da bi plačilo za objave naraslo, kar bi ne nazadnje lahko
zamajalo trenutno zelo uspešen model.
183
lahko razumemo ne le kot novo obliko znanstvenega informiranja in
komuniciranja, ampak tudi kot (politično) gibanje. Poleg tega pa pome-
ni tudi nov poslovni model, kar se včasih kar malo pozabi. Ta poslovni
model ob nepazljivem in prehitrem vzpostavljanju novih oblik v resnici
pomeni še toliko večje dobičke za velike mednarodne založniške korpo-
racije; torej za tiste, ki z informacijskimi viri že sicer dobro služijo in
zaradi katerih se je v marsičem gibanje za oa začelo. Tu imam v mislih
zahteve po t. i. »zlatem dostopu«, ki vključuje plačilo avtorjev za odpr-
ti dostop. Prehiter skok v novi model lahko pomeni nekaj podobnega,
kot je opisano na začetku – težave pri dostopanju do najkakovostnej-
ših informacijskih virov v znanosti. Slovenija se je v zadnjih 25 letih s
številom objav v najkakovostnejših mednarodnih revijah z zgolj polo-
vice povzpela kar na dvakratnik evropskega povprečja, z odmevnostjo
znanstvenih člankov pa s tretjine na 150 odstotkov evropskega povpre-
čja. To pomeni, da bi plačilo za objave naraslo, kar bi ne nazadnje lahko
zamajalo trenutno zelo uspešen model.
183