Page 183 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 183
Znanstvena politika od znotraj in s strani
Elektronski dostop, spremljanje uporabe,
povezava med različnimi viri
V tem obdobju se je od klasične nabave tiskanih znanstvenih revij prešlo
k elektronski in h konzorcijski nabavi. Konzorciji so postali prevladujoči
način organizacije dostopa do mednarodne znanstvene literature in ne
več dodatek, kot je bilo od začetka. Prehod od individualnih naročil h
konzorcijem je potekal istočasno kot prehod od tiskanih k elektronskim
revijam.
Dostop do večjega obsega informacijskih virov
Leta 2009 so se sredstva za nakup tuje znanstvene literature povečala
za 44 glede na leto 2008, od tega se je delež za delovanje konzorcijev
povečal za 75 . Do podobnega premika je prišlo tudi leta 2018. Agenci-
ja za raziskovalno dejavnost je v letu 2009 za sofinanciranje nakupa oz.
dostopa do tuje znanstvene literature in baz podatkov namenila 3,52
milijona evrov proračunskih sredstev, medtem ko je v letu prej za ta na-
men razdelila 2,2 milijona evrov. Leta 2017 je bilo razdeljenih 3,3 mili-
jona, leta 2018 pa 3,9 milijona evrov. Slovenski raziskovalci imajo tako
neomejen dostop do vseh najboljših znanstvenih revij oziroma infor-
macijskih virov na svojih področjih. Ta je organiziran tako, da je za upo-
rabnike popolnoma nemoteč in enostaven. Raziskovalci imajo namreč
zaradi velike zahtevnosti in intenzivnosti svojega dela zelo malo časa,
kar takšen sistem dostopa upošteva.
Pri sistemu nabave so se pojavljale tudi posamezne težave, ki so bi-
le pri delu včasih spodbuden izziv, še pogosteje pa so delo žal ovirale.
Najbolj žalostno je to, da je do takšnih težav pogosto prihajalo pri knji-
žničarjih, praviloma starejših generacijah, ki novostim v stroki niso ute-
gnile slediti, kar se je kazalo v:
• želji po ohranitvi tiskanih revij;
• nerazumevanju pomena nabavnih konzorcijev;
• nezadovoljstvu z vsakoletnim razpisom.
Rezultati raziskav na področju bibliotekarske in informacijske znano-
sti v svetu in Sloveniji že več kot desetletje jasno kažejo, da raziskovalci
razen nekaterih izjem (na nekaterih humanističnih področjih) tiskanih
revij ne potrebujejo več. Poleg tega jih ne zanima, kako je organiziran
dostop, pomembno je le, da je enostaven. Nabavni konzorciji so se iz-
kazali kot trenutno najučinkovitejša in najracionalnejša organizacijska
181
Elektronski dostop, spremljanje uporabe,
povezava med različnimi viri
V tem obdobju se je od klasične nabave tiskanih znanstvenih revij prešlo
k elektronski in h konzorcijski nabavi. Konzorciji so postali prevladujoči
način organizacije dostopa do mednarodne znanstvene literature in ne
več dodatek, kot je bilo od začetka. Prehod od individualnih naročil h
konzorcijem je potekal istočasno kot prehod od tiskanih k elektronskim
revijam.
Dostop do večjega obsega informacijskih virov
Leta 2009 so se sredstva za nakup tuje znanstvene literature povečala
za 44 glede na leto 2008, od tega se je delež za delovanje konzorcijev
povečal za 75 . Do podobnega premika je prišlo tudi leta 2018. Agenci-
ja za raziskovalno dejavnost je v letu 2009 za sofinanciranje nakupa oz.
dostopa do tuje znanstvene literature in baz podatkov namenila 3,52
milijona evrov proračunskih sredstev, medtem ko je v letu prej za ta na-
men razdelila 2,2 milijona evrov. Leta 2017 je bilo razdeljenih 3,3 mili-
jona, leta 2018 pa 3,9 milijona evrov. Slovenski raziskovalci imajo tako
neomejen dostop do vseh najboljših znanstvenih revij oziroma infor-
macijskih virov na svojih področjih. Ta je organiziran tako, da je za upo-
rabnike popolnoma nemoteč in enostaven. Raziskovalci imajo namreč
zaradi velike zahtevnosti in intenzivnosti svojega dela zelo malo časa,
kar takšen sistem dostopa upošteva.
Pri sistemu nabave so se pojavljale tudi posamezne težave, ki so bi-
le pri delu včasih spodbuden izziv, še pogosteje pa so delo žal ovirale.
Najbolj žalostno je to, da je do takšnih težav pogosto prihajalo pri knji-
žničarjih, praviloma starejših generacijah, ki novostim v stroki niso ute-
gnile slediti, kar se je kazalo v:
• želji po ohranitvi tiskanih revij;
• nerazumevanju pomena nabavnih konzorcijev;
• nezadovoljstvu z vsakoletnim razpisom.
Rezultati raziskav na področju bibliotekarske in informacijske znano-
sti v svetu in Sloveniji že več kot desetletje jasno kažejo, da raziskovalci
razen nekaterih izjem (na nekaterih humanističnih področjih) tiskanih
revij ne potrebujejo več. Poleg tega jih ne zanima, kako je organiziran
dostop, pomembno je le, da je enostaven. Nabavni konzorciji so se iz-
kazali kot trenutno najučinkovitejša in najracionalnejša organizacijska
181
