Page 180 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 180
Primož Južnič
standarde. Smiselno je torej, da vsem omogočimo enak dostop in mož-
nost uporabe, ki je, kot smo že omenili, pomemben za doseganje dobrih
rezultatov.
Takšno sofinanciranje ima že dolgo, več kot tridesetletno tradicijo.
Država je specialnim, visokošolskim in univerzitetnim knjižnicam za-
čela sofinancirati nabavo mednarodne (tuje) znanstvene literature in
baze podatkov v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Takšen
sistem sofinanciranja osnovnih informacijskih virov za raziskovalno de-
javnost in visokošolski študij se je v Sloveniji vzpostavil pravzaprav iz
nuje. V sedemdesetih letih je bila takratna Jugoslavija zaradi zgrešene
ekonomske politike in enormnega zadolževanja v veliki finančni stiski,
ki se je odražala v t. i. pomanjkanju »deviz«, zaradi česar je država med
drugim ukinila uvoz tuje znanstvene literature. Navedek na začetku te-
ga besedila je bil moj protest oziroma opozorilo mladega vodje ene od
osrednjih visokošolskih knjižnic o posledicah tega ukrepa. V knjigi je na-
vedena duhovita ilustracija tistega časa: če starejše raziskovalce vpraša-
te, po čem so si zapomnili tedanjega predsednika republiškega izvršne-
ga sveta Janeza Zemljariča, vam bodo odgovorili, da po enoletni luknji
na policah znanstvenih revij. Da, na srečo samo enoletna luknja, saj so
imeli takratni raziskovalci dovolj moči, slovenski politiki pa dovolj razu-
ma (edini v takratni Jugoslaviji), da so se devize »čudežno« našle in se
je financiranje sistemsko uredilo v okviru Raziskovalne skupnosti Slo-
venije (rss).
r s s je bila do svoje ukinitve leta 1989 glavni financer raziskovalne
dejavnosti v Sloveniji in je skrbela tudi za sofinanciranje nabave medna-
rodne ali »tuje« literature, kot smo ji takrat rekli. Njena ukinitev je bila
žal le ena od nerazsodnih odločitev poslavljajočega se političnega siste-
ma, saj se je rss z leti delovanja oblikovala v forum, kjer so se srečevali
in vzajemno sodelovali (prek svojih predstavnikov) država, raziskovalci
in industrija ter drugi uporabniki raziskovalnih rezultatov.
Po ukinitvi rss je sofinanciranje nabave mednarodne literature pre-
vzelo resorno ministrstvo. Sčasoma se je pokazalo, da je bil to velik ko-
rak nazaj. Šele z ustanovitvijo Javne agencije za raziskovalno dejavnost
Republike Slovenije (a rrs), ki začne z delom leta 2004 in v naslednjem
letu prevzame tudi sofinanciranje tega področja, se obravnavanje tega
področja spet obrne v pravo smer.
Sofinanciranje mednarodne literature v Sloveniji lahko razdelimo na
tri različna časovna obdobja, ki se med seboj razlikujejo glede na način,
obseg in oblike sofinanciranja, kot bomo videli v nadaljevanju.
178
standarde. Smiselno je torej, da vsem omogočimo enak dostop in mož-
nost uporabe, ki je, kot smo že omenili, pomemben za doseganje dobrih
rezultatov.
Takšno sofinanciranje ima že dolgo, več kot tridesetletno tradicijo.
Država je specialnim, visokošolskim in univerzitetnim knjižnicam za-
čela sofinancirati nabavo mednarodne (tuje) znanstvene literature in
baze podatkov v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Takšen
sistem sofinanciranja osnovnih informacijskih virov za raziskovalno de-
javnost in visokošolski študij se je v Sloveniji vzpostavil pravzaprav iz
nuje. V sedemdesetih letih je bila takratna Jugoslavija zaradi zgrešene
ekonomske politike in enormnega zadolževanja v veliki finančni stiski,
ki se je odražala v t. i. pomanjkanju »deviz«, zaradi česar je država med
drugim ukinila uvoz tuje znanstvene literature. Navedek na začetku te-
ga besedila je bil moj protest oziroma opozorilo mladega vodje ene od
osrednjih visokošolskih knjižnic o posledicah tega ukrepa. V knjigi je na-
vedena duhovita ilustracija tistega časa: če starejše raziskovalce vpraša-
te, po čem so si zapomnili tedanjega predsednika republiškega izvršne-
ga sveta Janeza Zemljariča, vam bodo odgovorili, da po enoletni luknji
na policah znanstvenih revij. Da, na srečo samo enoletna luknja, saj so
imeli takratni raziskovalci dovolj moči, slovenski politiki pa dovolj razu-
ma (edini v takratni Jugoslaviji), da so se devize »čudežno« našle in se
je financiranje sistemsko uredilo v okviru Raziskovalne skupnosti Slo-
venije (rss).
r s s je bila do svoje ukinitve leta 1989 glavni financer raziskovalne
dejavnosti v Sloveniji in je skrbela tudi za sofinanciranje nabave medna-
rodne ali »tuje« literature, kot smo ji takrat rekli. Njena ukinitev je bila
žal le ena od nerazsodnih odločitev poslavljajočega se političnega siste-
ma, saj se je rss z leti delovanja oblikovala v forum, kjer so se srečevali
in vzajemno sodelovali (prek svojih predstavnikov) država, raziskovalci
in industrija ter drugi uporabniki raziskovalnih rezultatov.
Po ukinitvi rss je sofinanciranje nabave mednarodne literature pre-
vzelo resorno ministrstvo. Sčasoma se je pokazalo, da je bil to velik ko-
rak nazaj. Šele z ustanovitvijo Javne agencije za raziskovalno dejavnost
Republike Slovenije (a rrs), ki začne z delom leta 2004 in v naslednjem
letu prevzame tudi sofinanciranje tega področja, se obravnavanje tega
področja spet obrne v pravo smer.
Sofinanciranje mednarodne literature v Sloveniji lahko razdelimo na
tri različna časovna obdobja, ki se med seboj razlikujejo glede na način,
obseg in oblike sofinanciranja, kot bomo videli v nadaljevanju.
178
