Page 184 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 184
Primož Južnič
oblika, ki pa od knjižničarjev seveda zahteva stalno sodelovanje in dogo-
varjanje. Najbolj nerazumljiv pa je bil odpor nekaterih knjižničarjev do
letnega razpisa. Dejstvo namreč je, da je ta spodbudil transparentnost
delitve sredstev in tudi občasno povečanje sredstev, knjižničarjem pa
zaradi večinoma v celoti avtomatiziranih prijav in poročil v okviru sis-
tema cobiss, ki jih omogoča izjemna informacijska podpora informa-
cijskega servisa i z u m, ne predstavlja večjih dodatnih obremenitev.
Ob vsem tem pa obstaja še sistemska, lahko bi rekli politična težava. Z
vstopom Slovenije v eu je bil skladno z uredbo eu uveden 9,5-odstotni
dd v za tiskane in 22-odstotni dd v za elektronske informacijske vire,
četudi gre za enake vsebine. Dolga leta smo tako v e u kot v Sloveniji
protestirali proti tej direktivi/uredbi in opozarjali na njen nesmisel in
tudi nerazvojno naravnanost. Leta 2017 je bil ta nesmisel končno od-
pravljen in od takrat lahko članice za vse publikacije uporabljajo nižjo
stopnjo dd v. Žal v Sloveniji te možnosti nismo izkoristili in nesmisel,
da ustanove plačujejo dd v za dostop do mednarodne literature v pro-
račun, iz katerega se financira tudi njihovo delovanje, ostaja nespreme-
njen. Za vsa sredstva, ki jih a rrs namenja dostopu do mednarodne li-
terature, morajo tako odšteti dd v, ki nanese približno petino prejetih
sredstev.
Želje in cilji
Zato je za vse, ki skrbijo za nemoten dostop do informacijskih virov za
potrebe znanstvenega raziskovanja, ena glavnih želja in med osrednji-
mi prizadevanji za bodočnost nedvomno ureditev ddv in s tem jasnejša
slika sredstev, ki jih v Sloveniji potrebujemo za dostopanje do teh virov.
Ustrezno sofinanciranje dostopa do informacijskih virov v znanosti je
seveda širši cilj, ki ga v zadnjih letih dosegamo, a morda ni odveč pripo-
mniti, da si moramo prizadevati, da ga tudi ohranimo. Dosežek, ki ga je
prav tako treba ohraniti, je vrednotenje prijav, in to na transparenten
način, saj le tako lahko dobro deluje. Tako vrednotenje najbolj koristi
uporabnikom, saj se vsi trudimo, da bi bil dostop do vseh informacij-
skih virov, ki jih potrebujejo pri svojem delu, čim boljši.
Naslednji velik izziv je povezovanje dostopa do informacijskih virov
in skrbi za odprti dostop. Tu moramo biti previdni – odprti dostop ni-
kakor ni nadomestilo za kontinuiran dostop do informacijskih virov v
znanosti. Predvsem pa ni nekaj, kar bi lahko uveljavili takoj in brezpo-
gojno, kot žal pogosto slišimo ali nas o tem prepričujejo nekateri goreči
privrženci odprtega dostopa. Govorimo o privržencih, saj odprti dostop
182
oblika, ki pa od knjižničarjev seveda zahteva stalno sodelovanje in dogo-
varjanje. Najbolj nerazumljiv pa je bil odpor nekaterih knjižničarjev do
letnega razpisa. Dejstvo namreč je, da je ta spodbudil transparentnost
delitve sredstev in tudi občasno povečanje sredstev, knjižničarjem pa
zaradi večinoma v celoti avtomatiziranih prijav in poročil v okviru sis-
tema cobiss, ki jih omogoča izjemna informacijska podpora informa-
cijskega servisa i z u m, ne predstavlja večjih dodatnih obremenitev.
Ob vsem tem pa obstaja še sistemska, lahko bi rekli politična težava. Z
vstopom Slovenije v eu je bil skladno z uredbo eu uveden 9,5-odstotni
dd v za tiskane in 22-odstotni dd v za elektronske informacijske vire,
četudi gre za enake vsebine. Dolga leta smo tako v e u kot v Sloveniji
protestirali proti tej direktivi/uredbi in opozarjali na njen nesmisel in
tudi nerazvojno naravnanost. Leta 2017 je bil ta nesmisel končno od-
pravljen in od takrat lahko članice za vse publikacije uporabljajo nižjo
stopnjo dd v. Žal v Sloveniji te možnosti nismo izkoristili in nesmisel,
da ustanove plačujejo dd v za dostop do mednarodne literature v pro-
račun, iz katerega se financira tudi njihovo delovanje, ostaja nespreme-
njen. Za vsa sredstva, ki jih a rrs namenja dostopu do mednarodne li-
terature, morajo tako odšteti dd v, ki nanese približno petino prejetih
sredstev.
Želje in cilji
Zato je za vse, ki skrbijo za nemoten dostop do informacijskih virov za
potrebe znanstvenega raziskovanja, ena glavnih želja in med osrednji-
mi prizadevanji za bodočnost nedvomno ureditev ddv in s tem jasnejša
slika sredstev, ki jih v Sloveniji potrebujemo za dostopanje do teh virov.
Ustrezno sofinanciranje dostopa do informacijskih virov v znanosti je
seveda širši cilj, ki ga v zadnjih letih dosegamo, a morda ni odveč pripo-
mniti, da si moramo prizadevati, da ga tudi ohranimo. Dosežek, ki ga je
prav tako treba ohraniti, je vrednotenje prijav, in to na transparenten
način, saj le tako lahko dobro deluje. Tako vrednotenje najbolj koristi
uporabnikom, saj se vsi trudimo, da bi bil dostop do vseh informacij-
skih virov, ki jih potrebujejo pri svojem delu, čim boljši.
Naslednji velik izziv je povezovanje dostopa do informacijskih virov
in skrbi za odprti dostop. Tu moramo biti previdni – odprti dostop ni-
kakor ni nadomestilo za kontinuiran dostop do informacijskih virov v
znanosti. Predvsem pa ni nekaj, kar bi lahko uveljavili takoj in brezpo-
gojno, kot žal pogosto slišimo ali nas o tem prepričujejo nekateri goreči
privrženci odprtega dostopa. Govorimo o privržencih, saj odprti dostop
182
