Page 182 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 182
Primož Južnič
Tretje obdobje (2004–)
Sredstva za mednarodno literaturo se prvič povečajo leta 2004, takrat še
v okviru proračuna resornega ministrstva, povečanje pa je namenjeno
sofinanciranju konzorcijev (eb s co, Science Direct, ca b-fsta). V Slo-
veniji smo z nabavnimi konzorciji, ki so bili takrat v razvitih državah že
uveljavljena oblika nabave, začeli s precejšnjo zamudo. Eden od glavnih
razlogov je bil zastarel sistem sofinanciranja, razdrobljenost, nepregled-
nost in »vrtičkarstvo«.
Pravi institucionalni okvir za nujne spremembe je bil postavljen leta
2004 z ustanovitvijo Javne agencije za raziskovalno dejavnost republi-
ke Slovenije (a rr s). Agencija je sprejela jasne kriterije za sofinancira-
nje in delitev sredstev in od leta 2005 vsako leto objavi Javni razpis za
sofinanciranje nakupa mednarodne (tuje) znanstvene literature.
Za področje mednarodne literature in baze podatkov je oblikovala tu-
di strokovno telo, ki si prizadeva, da bi imeli raziskovalci v Sloveniji čim
boljši dostop do informacijskih virov. Strokovno telo sestavljajo stro-
kovnjaki za področje izgradnje knjižničnih zbirk in dostopa do infor-
macijskih virov, ki zastopajo vse znanstvene vede. To je pomembno, saj
se med seboj tako kot same raziskave razlikujejo tudi informacijski viri
zanje.
Glavni dosežki sistema sofinanciranja mednarodne literature
Jasna metodologija ocenjevanja in javna objava
rezultatov razpisa
Razpis je objavljen vsako leto, prošnje pa se obravnavajo glede na spre-
jeto metodologijo, ki se je z leti spreminjala in posodabljala.
Model 4 + 4 (oz. celotno področje) za vse konzorcije
Nabavni konzorciji so postali glavna oblika organizacije dostopa do in-
formacijskih virov. S tem smo se praktično povsod v Sloveniji izognili
t. i. nacionalnim konzorcijem, pogajanja o ceni in dostopu pa prepustili
tistim, ki se na to najbolje spoznajo, knjižničarjem, kar je med drugim
prineslo tudi ugodnejše cene. Veliko večino konzorcijev koordinirajo na
Centralni tehniški knjižnici, manjši del pa v Narodni in univerzitetni
knjižnici. a rrs je kot glavni sofinancer vztrajala, da morajo biti za so-
financiranje izpolnjeni pogoji enakega dostopa za vse univerze in javne
raziskovalne zavode (vsak konzorcij mora biti sestavljen iz najmanj šti-
rih univerz in štirih j r z, razen če gre za ožja znanstvena področja).
180
Tretje obdobje (2004–)
Sredstva za mednarodno literaturo se prvič povečajo leta 2004, takrat še
v okviru proračuna resornega ministrstva, povečanje pa je namenjeno
sofinanciranju konzorcijev (eb s co, Science Direct, ca b-fsta). V Slo-
veniji smo z nabavnimi konzorciji, ki so bili takrat v razvitih državah že
uveljavljena oblika nabave, začeli s precejšnjo zamudo. Eden od glavnih
razlogov je bil zastarel sistem sofinanciranja, razdrobljenost, nepregled-
nost in »vrtičkarstvo«.
Pravi institucionalni okvir za nujne spremembe je bil postavljen leta
2004 z ustanovitvijo Javne agencije za raziskovalno dejavnost republi-
ke Slovenije (a rr s). Agencija je sprejela jasne kriterije za sofinancira-
nje in delitev sredstev in od leta 2005 vsako leto objavi Javni razpis za
sofinanciranje nakupa mednarodne (tuje) znanstvene literature.
Za področje mednarodne literature in baze podatkov je oblikovala tu-
di strokovno telo, ki si prizadeva, da bi imeli raziskovalci v Sloveniji čim
boljši dostop do informacijskih virov. Strokovno telo sestavljajo stro-
kovnjaki za področje izgradnje knjižničnih zbirk in dostopa do infor-
macijskih virov, ki zastopajo vse znanstvene vede. To je pomembno, saj
se med seboj tako kot same raziskave razlikujejo tudi informacijski viri
zanje.
Glavni dosežki sistema sofinanciranja mednarodne literature
Jasna metodologija ocenjevanja in javna objava
rezultatov razpisa
Razpis je objavljen vsako leto, prošnje pa se obravnavajo glede na spre-
jeto metodologijo, ki se je z leti spreminjala in posodabljala.
Model 4 + 4 (oz. celotno področje) za vse konzorcije
Nabavni konzorciji so postali glavna oblika organizacije dostopa do in-
formacijskih virov. S tem smo se praktično povsod v Sloveniji izognili
t. i. nacionalnim konzorcijem, pogajanja o ceni in dostopu pa prepustili
tistim, ki se na to najbolje spoznajo, knjižničarjem, kar je med drugim
prineslo tudi ugodnejše cene. Veliko večino konzorcijev koordinirajo na
Centralni tehniški knjižnici, manjši del pa v Narodni in univerzitetni
knjižnici. a rrs je kot glavni sofinancer vztrajala, da morajo biti za so-
financiranje izpolnjeni pogoji enakega dostopa za vse univerze in javne
raziskovalne zavode (vsak konzorcij mora biti sestavljen iz najmanj šti-
rih univerz in štirih j r z, razen če gre za ožja znanstvena področja).
180
