Page 161 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 161
Znanje tujih jezikov in zaposljivost 161
EU je, da bi vsak državljan poleg maternega jezika obvladal še dva tuja je-
zika. Danes smo žal še kar daleč od tega cilja. Zato pa imajo tisti, ki so
večjezični, večje možnosti za pridobitev zaposlitve, saj so raziskave (Euro-
pean Comission 2010) pokazale, da več kot 50 % podjetij, ki delujejo na
mednarodnem trgu, postavlja pri zaposljivosti na prvo mesto znanje tujih
jezikov, več kot četrtina teh podjetij pa zaposluje kandidate tudi iz dru-
gih držav članic.
Vpogled na stanje v Sloveniji sem dobila z izvedeno raziskavo v slo-
venskih podjetjih, ki imajo na kakršenkoli način stik s tujimi trgi. Rezul-
tati, ki sem jih pridobila, morda odstopajo od realnega stanja v Sloveniji,
saj mi je na anketni vprašalnik odgovorilo le nekaj več kot šestina podje-
tij. Po analizi rezultatov je bila ovržena le ena moja hipoteza, in sicer da
podjetja pri zaposlovanju novih kadrov redko preverijo znanje tujih jezi-
kov. Izkazalo se je, da le manj kot petina podjetij pri kandidatih nikdar
ne preveri znanja tujih jezikov. Ostale hipoteze so potrjene. V Sloveni-
ji se podjetja namreč zavedajo pomena znanja tujih jezikov, zato je to po-
membna postavka pri zaposljivosti kandidatov. Posledično so v podjetjih
pozorni na v dokumentaciji navedeno znanje tujih jezikov. Z ozirom na
to, da je angleščina zelo razširjen in popularen jezik, me ne preseneča, da
je kot takšna najbolj zaželena tudi v slovenskih podjetjih. Prav tako sem
ugotovila, da so pri znanju tujih jezikov najbolj pomembne govorne spret-
nosti, na kar pa bi bilo dobro opozoriti izobraževalne ustanove, ki to veš-
čino še vedno precej zapostavljajo. Kljub predvidevanju, da podjetja raje
zaposlijo kandidata z znanjem tujih jezikov, a brez delovnih izkušenj kot
kandidata, ki tega znanja nima, a ima delovne izkušnje, me je presene-
til kar visok odstotek v prid prvemu kandidatu. To le še dodatno potr-
juje, da ima znanje tujih jezikov pomembno vlogo pri zaposljivosti kan-
didatov in da so podjetja na to zelo pozorna. Za iskalce zaposlitve pa ne
zadostuje le znanje tujih jezikov. Njim v prid je dobro pridobiti tudi ura-
dna potrdila oziroma certifikate o znanju tujih jezikov uglednih izobra-
ževalnih ustanov.
Znanje tujih jezikov je za posameznike prednost, ki omogoča premo-
stitev jezikovnih ovir ter s tem tudi lažjo pridobitev zaposlitve. Iskalci za-
poslitve z znanjem tujih jezikov so na trgu dela zaželeni, kar jih pri iska-
nju zaposlitve postavlja pred tiste, ki tega znanja nimajo, a imajo delovne
izkušnje. Znanje tujih jezikov je vse bolj cenjena sposobnost, saj prinaša
konkurenčno prednost tako posameznikom na trgu dela kot tudi podje-
tjem na svetovnem gospodarskem trgu. Znanje tujih jezikov postaja, tudi
v Sloveniji, pogoj za zaposljivost.
EU je, da bi vsak državljan poleg maternega jezika obvladal še dva tuja je-
zika. Danes smo žal še kar daleč od tega cilja. Zato pa imajo tisti, ki so
večjezični, večje možnosti za pridobitev zaposlitve, saj so raziskave (Euro-
pean Comission 2010) pokazale, da več kot 50 % podjetij, ki delujejo na
mednarodnem trgu, postavlja pri zaposljivosti na prvo mesto znanje tujih
jezikov, več kot četrtina teh podjetij pa zaposluje kandidate tudi iz dru-
gih držav članic.
Vpogled na stanje v Sloveniji sem dobila z izvedeno raziskavo v slo-
venskih podjetjih, ki imajo na kakršenkoli način stik s tujimi trgi. Rezul-
tati, ki sem jih pridobila, morda odstopajo od realnega stanja v Sloveniji,
saj mi je na anketni vprašalnik odgovorilo le nekaj več kot šestina podje-
tij. Po analizi rezultatov je bila ovržena le ena moja hipoteza, in sicer da
podjetja pri zaposlovanju novih kadrov redko preverijo znanje tujih jezi-
kov. Izkazalo se je, da le manj kot petina podjetij pri kandidatih nikdar
ne preveri znanja tujih jezikov. Ostale hipoteze so potrjene. V Sloveni-
ji se podjetja namreč zavedajo pomena znanja tujih jezikov, zato je to po-
membna postavka pri zaposljivosti kandidatov. Posledično so v podjetjih
pozorni na v dokumentaciji navedeno znanje tujih jezikov. Z ozirom na
to, da je angleščina zelo razširjen in popularen jezik, me ne preseneča, da
je kot takšna najbolj zaželena tudi v slovenskih podjetjih. Prav tako sem
ugotovila, da so pri znanju tujih jezikov najbolj pomembne govorne spret-
nosti, na kar pa bi bilo dobro opozoriti izobraževalne ustanove, ki to veš-
čino še vedno precej zapostavljajo. Kljub predvidevanju, da podjetja raje
zaposlijo kandidata z znanjem tujih jezikov, a brez delovnih izkušenj kot
kandidata, ki tega znanja nima, a ima delovne izkušnje, me je presene-
til kar visok odstotek v prid prvemu kandidatu. To le še dodatno potr-
juje, da ima znanje tujih jezikov pomembno vlogo pri zaposljivosti kan-
didatov in da so podjetja na to zelo pozorna. Za iskalce zaposlitve pa ne
zadostuje le znanje tujih jezikov. Njim v prid je dobro pridobiti tudi ura-
dna potrdila oziroma certifikate o znanju tujih jezikov uglednih izobra-
ževalnih ustanov.
Znanje tujih jezikov je za posameznike prednost, ki omogoča premo-
stitev jezikovnih ovir ter s tem tudi lažjo pridobitev zaposlitve. Iskalci za-
poslitve z znanjem tujih jezikov so na trgu dela zaželeni, kar jih pri iska-
nju zaposlitve postavlja pred tiste, ki tega znanja nimajo, a imajo delovne
izkušnje. Znanje tujih jezikov je vse bolj cenjena sposobnost, saj prinaša
konkurenčno prednost tako posameznikom na trgu dela kot tudi podje-
tjem na svetovnem gospodarskem trgu. Znanje tujih jezikov postaja, tudi
v Sloveniji, pogoj za zaposljivost.
