Page 157 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 157
Znanje tujih jezikov in zaposljivost

na sliki 13. Najvišje se je uvrstila angleščina, saj je od anketiranih podje-
tij prejela kar 83,95 % glasov kot najbolj zaželen jezik. Sledita ji nemščina
s 33,33 % glasov ter srbohrvaščina z 28,40 % glasov kot najbolj zaželen je-
zik. Najnižje na lestvico se je uvrstila madžarščina, ki je kot najbolj zaže-
len jezik dobila le 1,23 % glasov.

Šestnajsto vprašanje: »S številko od 1 do 5 označite pomembnost
znanja tujega jezika v posameznih oddelkih.« (1 – najmanj po-
membno, 5 – najbolj pomembno)

157

Slika 14: Zaželenost znanja tujih jezikov v posameznih oddelkih

Slika 14 prikazuje pomembnost znanja tujih jezikov v posameznih
oddelkih podjetij. Anketirani so lahko za vsakega izmed osmih oddelkov
določili, kako pomembno je znanje tujih jezikov v določenem oddelku. S
številko 1 so označili oddelek, za katerega so menili, da je v njem znanje
tujih jezikov najmanj pomembno, s številko 5 pa tistega, za katerega so
menili, da je znanje tujih jezikov v njem najbolj pomembno. Podatke sem
nato analizirala tako, da sem za vsak oddelek izračunala, koliko glasov je
dobil kot oddelek, za katerega je znanje tujih jezikov najbolj pomembno.
Izkazalo se je, da je znanje tujih jezikov najbolj pomembno v oddelku pro-
daje s 73 glasovi (90,12 %). Sledita mu uprava s 65 glasovi (80,25 %) ter na
tretjem mestu oddelek nabave z 51 glasovi (62,96 %). Znanje tujih jezikov
je najmanj pomembno v proizvodnji s 13 glasovi (16,05 %).

Sedemnajsto vprašanje: »Ali ocenjujete, da bo zahteva v Vašem pod-
jetju po znanju tujih jezikov v prihodnosti večja?«
Slika 15 prikazuje mnenje podjetij o zahtevi po znanju tujih jezikov v
njihovem podjetju v prihodnosti. Ocenili so lahko, ali bo zahteva po zna-
   152   153   154   155   156   157   158   159   160   161   162