Page 200 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 200
Jezikovno izobraževanje in podjetja
nosti in kompetence. Ena izmed kompetenc, ki jo z delom v tujini krepi-
jo, je tudi izboljšano znanje jezikov.
Poseben izziv v današnji družbi je staranje prebivalstva. Podjetja se
srečujejo s težavami, kako privabiti in zadržati kvalificirane delavce. Na
področju jezikovnih znanj na ravni Slovenije je to zaznati na področju
znanja tujih jezikov iz držav bivše Jugoslavije. Dandanes številni deloda-
jalci pogrešajo to znanje pri mlajših zaposlenih, saj se v formalnih izobra-
ževalnih programih s tem znanjem ne srečujejo več (Finc 2012).
Ko govorimo o znanju tujih jezikov, ni pomembno samo število jezi-
kov, ki jih posameznik obvlada, temveč tudi raven znanja, ki je povezana
z zahtevnostjo delovnega mesta in dejavnostjo podjetja. Na delovnih mes-
tih, kjer je zahtevano znanje tujih jezikov, ima prednost kandidat, ki ima
dobro jezikovno znanje. Raven znanja se pogosto preverja na razgovoru
200 za delo. V primerih multinacionalnih podjetij je dodatna prednost zna-
nje uradnega jezika države, kjer je sedež podjetja. Podjetja se pogosto sre-
čujejo s sodelavci iz različnih držav pri izvajanju dela na projektih. V ta-
kih primerih delovna skupina določi uradni jezik za skupino, pri čemer
pa praksa kaže, da je to najpogosteje angleščina. Znanje tujega jezika po-
meni strokovno kompetenco zaposlenega, ki se zahteva za opravljanje vse
več poklicev oziroma zasedbo vse več delovnih mest (Finc 2012; Štiberc
2016; Zver 2012).
Osebe z dobrim jezikovnim znanjem v kombinaciji s strokovnimi
kompetencami imajo prednost pri zaposlovanju doma in v tujini. Na ta
način imajo boljše možnosti za izgradnjo poslovne kariere. Za podjetja,
ki delujejo na mednarodnih trgih, predstavljajo jezikovna znanja konku-
renčno prednost. Ne smemo pozabiti, da znanje podjetij dejansko izhaja
iz znanja posameznikov, konkurenčno prednost prinašajo prav zaposleni.
Podjetja se morajo zavedati pomena spodbujanja in nadgrajevanja znanja
svojih zaposlenih, prav tako je pomembno, da se tudi posamezniki zave-
dajo pomena aktualnosti lastnega znanja.
Za ohranjanje konkurenčnosti so potrebna stalna vlaganja v razvoj.
Odgovorni v podjetjih se morajo omenjenega zavedati in vključevati svo-
je zaposlene v dejavnosti učenja, usposabljanja, izobraževanja in izpopol-
njevanja. Zaposlene je potrebno spodbujati k uporabi in razvoju znanj, ki
so jih že pridobili, in jih spodbuditi k izobraževanju, ki bo usklajeno z de-
lovnim mestom. Izbrati je treba primeren način izobraževanja in izkori-
stiti možnosti, ki jih ponujajo sodobni mediji.41 Pri tem je pomembno, da
41 Uporabiti je možno tudi jezikovne tečaje preko spleta, ki omogočajo časovno prilagoditev izo-
braževanja.
nosti in kompetence. Ena izmed kompetenc, ki jo z delom v tujini krepi-
jo, je tudi izboljšano znanje jezikov.
Poseben izziv v današnji družbi je staranje prebivalstva. Podjetja se
srečujejo s težavami, kako privabiti in zadržati kvalificirane delavce. Na
področju jezikovnih znanj na ravni Slovenije je to zaznati na področju
znanja tujih jezikov iz držav bivše Jugoslavije. Dandanes številni deloda-
jalci pogrešajo to znanje pri mlajših zaposlenih, saj se v formalnih izobra-
ževalnih programih s tem znanjem ne srečujejo več (Finc 2012).
Ko govorimo o znanju tujih jezikov, ni pomembno samo število jezi-
kov, ki jih posameznik obvlada, temveč tudi raven znanja, ki je povezana
z zahtevnostjo delovnega mesta in dejavnostjo podjetja. Na delovnih mes-
tih, kjer je zahtevano znanje tujih jezikov, ima prednost kandidat, ki ima
dobro jezikovno znanje. Raven znanja se pogosto preverja na razgovoru
200 za delo. V primerih multinacionalnih podjetij je dodatna prednost zna-
nje uradnega jezika države, kjer je sedež podjetja. Podjetja se pogosto sre-
čujejo s sodelavci iz različnih držav pri izvajanju dela na projektih. V ta-
kih primerih delovna skupina določi uradni jezik za skupino, pri čemer
pa praksa kaže, da je to najpogosteje angleščina. Znanje tujega jezika po-
meni strokovno kompetenco zaposlenega, ki se zahteva za opravljanje vse
več poklicev oziroma zasedbo vse več delovnih mest (Finc 2012; Štiberc
2016; Zver 2012).
Osebe z dobrim jezikovnim znanjem v kombinaciji s strokovnimi
kompetencami imajo prednost pri zaposlovanju doma in v tujini. Na ta
način imajo boljše možnosti za izgradnjo poslovne kariere. Za podjetja,
ki delujejo na mednarodnih trgih, predstavljajo jezikovna znanja konku-
renčno prednost. Ne smemo pozabiti, da znanje podjetij dejansko izhaja
iz znanja posameznikov, konkurenčno prednost prinašajo prav zaposleni.
Podjetja se morajo zavedati pomena spodbujanja in nadgrajevanja znanja
svojih zaposlenih, prav tako je pomembno, da se tudi posamezniki zave-
dajo pomena aktualnosti lastnega znanja.
Za ohranjanje konkurenčnosti so potrebna stalna vlaganja v razvoj.
Odgovorni v podjetjih se morajo omenjenega zavedati in vključevati svo-
je zaposlene v dejavnosti učenja, usposabljanja, izobraževanja in izpopol-
njevanja. Zaposlene je potrebno spodbujati k uporabi in razvoju znanj, ki
so jih že pridobili, in jih spodbuditi k izobraževanju, ki bo usklajeno z de-
lovnim mestom. Izbrati je treba primeren način izobraževanja in izkori-
stiti možnosti, ki jih ponujajo sodobni mediji.41 Pri tem je pomembno, da
41 Uporabiti je možno tudi jezikovne tečaje preko spleta, ki omogočajo časovno prilagoditev izo-
braževanja.
