Page 197 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 197
Pomen znanja tujih jezikov za gospodarstvo Dravinjske doline 197
Vlaganja v razvoj jezikovne kompetence
V današnji družbi znanja je potreben razvoj kompetenc posameznika, ki
mu omogoča razvoj, socialno vključenost, aktivno državljanstvo in za-
poslenost. Razvoj ključnih kompetenc skozi vseživljenjsko učenje omo-
goča večjo zmožnost prilagajanja nenehnim spremembam in večjo fle-
ksibilnost na trgu delovne sile. Sporazumevanje v tujih jezikih je druga
izmed osmih opredeljenih ključnih kompetenc36 (»Priporočilo Evropske-
ga parlamenta in sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje
(2006/962/ES)«, Ur. l. EU L 394/10).
Znanje jezikov je potrebno za zaposljivost, mobilnost in pretok de-
lavcev. Podjetja pričakujejo in zahtevajo znanja jezikov, ki so potrebna za
poslovanje na svetovnem trgu. Temelji pridobivanja jezikovne kompe-
tence so v izobraževalnem sistemu. Pomembno je zavedanje, da je pot-
rebno znanje jezika nadgrajevati in razvijati skozi vseživljenjsko učenje.
Ne smemo pozabiti, da znanje tujih jezikov v preteklosti ni bilo tako po-
membno. Tovrstna znanja niso bila posebej poudarjena v šolskem siste-
mu in v podjetjih, kjer je bilo znanje tujih jezikov izrazito vezano na de-
lovna mesta. Pomemben delež delovno aktivnega prebivalstva izhaja iz
generacij, ki morajo pridobiti manjkajoča znanja in se prilagoditi zahte-
vam današnjega trga dela. Velika večina podjetij se zaveda, da je razvoj ka-
drov in vlaganje v razvoj njihovih kompetenc ključnega pomena za uspeh
podjetja. Enako velja za razvoj kompetence tujih jezikov. Na ravni Evrop-
ske unije so na voljo programi,37 ki so namenjeni spodbujanju izobraževa-
nja in usposabljanja in nudijo tudi možnost sofinanciranja razvoja kad-
rov v podjetjih.
Komisija EU (European Union 2010) je decembra 2008 na ravni EU,
predstavila pobudo »Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta«,
da bi zagotovila boljše ujemanje spretnosti in znanj delavcev z razpolo-
36 Osem opredeljenih ključnih kompetenc: sporazumevanje v materinščini, sporazumevanje v tujih
jezikih, digitalne spretnosti, učenje učenja, družbena in državljanska odgovornost, samoiniciativ-
nost in podjetnost, kulturna ozaveščenost in ustvarjalnost.
37 Kot navaja Eisenburger (2015, 30–31), je glavno finančno orodje Komisije na področju izobraže-
vanja, usposabljanja, mladih in športa za obdobje 2014–2020 program Erasmus+. Program je na-
slednik 7 obstoječih programov EU, njegova integrirana narava naj bi olajšala sodelovanje organi-
zacij in posameznikov. Erasmus+ zajema širok spekter ukrepov na področjih: (i) Izobraževanje in
usposabljanje z vidika vseživljenjskega učenja, vključno s šolskim izobraževanjem (Comenius), z
visokošolskim izobraževanjem (Erasmus), mednarodnim visokim šolstvom (Erasmus Mundus),
s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem (Leonardo da Vinci) ter izobraževanjem odraslih
(Grundtvig); (ii) Mladi (Mladi v akciji), zlasti v okviru neformalnega in priložnostnega učenja;
(iii) Šport.
Vlaganja v razvoj jezikovne kompetence
V današnji družbi znanja je potreben razvoj kompetenc posameznika, ki
mu omogoča razvoj, socialno vključenost, aktivno državljanstvo in za-
poslenost. Razvoj ključnih kompetenc skozi vseživljenjsko učenje omo-
goča večjo zmožnost prilagajanja nenehnim spremembam in večjo fle-
ksibilnost na trgu delovne sile. Sporazumevanje v tujih jezikih je druga
izmed osmih opredeljenih ključnih kompetenc36 (»Priporočilo Evropske-
ga parlamenta in sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje
(2006/962/ES)«, Ur. l. EU L 394/10).
Znanje jezikov je potrebno za zaposljivost, mobilnost in pretok de-
lavcev. Podjetja pričakujejo in zahtevajo znanja jezikov, ki so potrebna za
poslovanje na svetovnem trgu. Temelji pridobivanja jezikovne kompe-
tence so v izobraževalnem sistemu. Pomembno je zavedanje, da je pot-
rebno znanje jezika nadgrajevati in razvijati skozi vseživljenjsko učenje.
Ne smemo pozabiti, da znanje tujih jezikov v preteklosti ni bilo tako po-
membno. Tovrstna znanja niso bila posebej poudarjena v šolskem siste-
mu in v podjetjih, kjer je bilo znanje tujih jezikov izrazito vezano na de-
lovna mesta. Pomemben delež delovno aktivnega prebivalstva izhaja iz
generacij, ki morajo pridobiti manjkajoča znanja in se prilagoditi zahte-
vam današnjega trga dela. Velika večina podjetij se zaveda, da je razvoj ka-
drov in vlaganje v razvoj njihovih kompetenc ključnega pomena za uspeh
podjetja. Enako velja za razvoj kompetence tujih jezikov. Na ravni Evrop-
ske unije so na voljo programi,37 ki so namenjeni spodbujanju izobraževa-
nja in usposabljanja in nudijo tudi možnost sofinanciranja razvoja kad-
rov v podjetjih.
Komisija EU (European Union 2010) je decembra 2008 na ravni EU,
predstavila pobudo »Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta«,
da bi zagotovila boljše ujemanje spretnosti in znanj delavcev z razpolo-
36 Osem opredeljenih ključnih kompetenc: sporazumevanje v materinščini, sporazumevanje v tujih
jezikih, digitalne spretnosti, učenje učenja, družbena in državljanska odgovornost, samoiniciativ-
nost in podjetnost, kulturna ozaveščenost in ustvarjalnost.
37 Kot navaja Eisenburger (2015, 30–31), je glavno finančno orodje Komisije na področju izobraže-
vanja, usposabljanja, mladih in športa za obdobje 2014–2020 program Erasmus+. Program je na-
slednik 7 obstoječih programov EU, njegova integrirana narava naj bi olajšala sodelovanje organi-
zacij in posameznikov. Erasmus+ zajema širok spekter ukrepov na področjih: (i) Izobraževanje in
usposabljanje z vidika vseživljenjskega učenja, vključno s šolskim izobraževanjem (Comenius), z
visokošolskim izobraževanjem (Erasmus), mednarodnim visokim šolstvom (Erasmus Mundus),
s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem (Leonardo da Vinci) ter izobraževanjem odraslih
(Grundtvig); (ii) Mladi (Mladi v akciji), zlasti v okviru neformalnega in priložnostnega učenja;
(iii) Šport.
