Page 196 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 196
Jezikovno izobraževanje in podjetja
partnerja. Tako po navedeni raziskavi podjetja menijo, da je pomembno
še znanje nemščine, ruščine in francoščine.
Z raziskavo PIMLICO (Evropska komisija 2011a), ki je bila nareje-
na med 40 evropskimi MSP, ki uspešno delujejo na tujih trgih prav za-
radi izvajanja strategije jezikovnega upravljanja, je bilo ugotovljeno, da
je pomembno obvladovanje več tujih jezikov. Ugotovljeno je bilo, da je
prav obvladovanje tujih jezikov in poznavanje kultur konkurenčna pred-
nost. Dobro znanje angleščine je za uspešna podjetja samoumevno; po-
membno je poznavanje različnih jezikov, ki se uporabljajo za različne trge.
Študija CELAN (COTANCE 2011) ugotavlja, da se podjetja zave-
dajo pomena tujih jezikov za svoj razvoj v globaliziranem svetu. Zavedajo
se, da večjezičnost ni več izbira, temveč nuja za konkurenčnost. Raziskava
kaže, da je angleščina jezik, ki odpre največ vrat, vendar v zavedanju, da
196 ne vseh, in je zato večjezičnost nujna.
Raziskava LRE (Extra in Yağmur 2012, 68–69), v kateri je sodelova-
lo 484 podjetij iz 24 držav EU, je pokazala, da večina podjetij za zunanjo
komunikacijo uporablja angleški jezik. Kot najpogosteje uporabljani jezi-
ki sledijo nemški, ruski, francoski, španski, italijanski jezik, kar kaže na
močno povezanost notranjega trga EU.
Pod nazivom »Jeziki pomenijo posel« je bila septembra 2007 izvede-
na konferenca o večjezičnosti (Evropska komisija 2007), kjer je bilo jasno
poudarjeno, da angleščina za globalno poslovanje ne zadošča več. Ostaja
temeljni sporazumevalni jezik, vendar so za konkurenčno prednost pod-
jeti potrebna dodatna jezikovna znanja in medkulturne spretnosti.
V Sloveniji je raziskava (Rižnar in Kavčič 2015), v kateri je sodelovalo
79 podjetij, ki poslujejo na tujih trgih, pokazala, da 58 % podjetij povezuje
znanje tujih jezikov z izvoznim trgom, 65 % podjetij se zaveda, da angle-
ščina ni dovolj za njihove izvozne dejavnosti, 35 % podjetij še vedno meni,
da znanje angleščine zadošča za komunikacijo na mednarodnih trgih.
Angleščina je zelo pomemben jezik v mednarodnem poslovanju. Ven-
dar znanje angleščine v poslovnem svetu ni več dovolj, potrebna so še zna-
nja drugih tujih jezikov. Tako v srednji in v vzhodni Evropi še vedno pre-
vladuje poslovna komunikacija v nemškem in ruskem jeziku, v primeru
mednarodne trgovine s sosednjimi državami je dobrodošlo znanje njiho-
vega jezika, ne glede na velikost države. Znanje več tujih jezikov predsta-
vlja konkurenčno prednost, ki bo še povečala razliko med povprečnimi in
odličnimi (Evropska komisija 2011b, 4–9; OMC Group b. l., 15–17). Po-
membnost rabe posameznega jezika je v povezavi s trgi, na katerih pod-
jetje posluje.
partnerja. Tako po navedeni raziskavi podjetja menijo, da je pomembno
še znanje nemščine, ruščine in francoščine.
Z raziskavo PIMLICO (Evropska komisija 2011a), ki je bila nareje-
na med 40 evropskimi MSP, ki uspešno delujejo na tujih trgih prav za-
radi izvajanja strategije jezikovnega upravljanja, je bilo ugotovljeno, da
je pomembno obvladovanje več tujih jezikov. Ugotovljeno je bilo, da je
prav obvladovanje tujih jezikov in poznavanje kultur konkurenčna pred-
nost. Dobro znanje angleščine je za uspešna podjetja samoumevno; po-
membno je poznavanje različnih jezikov, ki se uporabljajo za različne trge.
Študija CELAN (COTANCE 2011) ugotavlja, da se podjetja zave-
dajo pomena tujih jezikov za svoj razvoj v globaliziranem svetu. Zavedajo
se, da večjezičnost ni več izbira, temveč nuja za konkurenčnost. Raziskava
kaže, da je angleščina jezik, ki odpre največ vrat, vendar v zavedanju, da
196 ne vseh, in je zato večjezičnost nujna.
Raziskava LRE (Extra in Yağmur 2012, 68–69), v kateri je sodelova-
lo 484 podjetij iz 24 držav EU, je pokazala, da večina podjetij za zunanjo
komunikacijo uporablja angleški jezik. Kot najpogosteje uporabljani jezi-
ki sledijo nemški, ruski, francoski, španski, italijanski jezik, kar kaže na
močno povezanost notranjega trga EU.
Pod nazivom »Jeziki pomenijo posel« je bila septembra 2007 izvede-
na konferenca o večjezičnosti (Evropska komisija 2007), kjer je bilo jasno
poudarjeno, da angleščina za globalno poslovanje ne zadošča več. Ostaja
temeljni sporazumevalni jezik, vendar so za konkurenčno prednost pod-
jeti potrebna dodatna jezikovna znanja in medkulturne spretnosti.
V Sloveniji je raziskava (Rižnar in Kavčič 2015), v kateri je sodelovalo
79 podjetij, ki poslujejo na tujih trgih, pokazala, da 58 % podjetij povezuje
znanje tujih jezikov z izvoznim trgom, 65 % podjetij se zaveda, da angle-
ščina ni dovolj za njihove izvozne dejavnosti, 35 % podjetij še vedno meni,
da znanje angleščine zadošča za komunikacijo na mednarodnih trgih.
Angleščina je zelo pomemben jezik v mednarodnem poslovanju. Ven-
dar znanje angleščine v poslovnem svetu ni več dovolj, potrebna so še zna-
nja drugih tujih jezikov. Tako v srednji in v vzhodni Evropi še vedno pre-
vladuje poslovna komunikacija v nemškem in ruskem jeziku, v primeru
mednarodne trgovine s sosednjimi državami je dobrodošlo znanje njiho-
vega jezika, ne glede na velikost države. Znanje več tujih jezikov predsta-
vlja konkurenčno prednost, ki bo še povečala razliko med povprečnimi in
odličnimi (Evropska komisija 2011b, 4–9; OMC Group b. l., 15–17). Po-
membnost rabe posameznega jezika je v povezavi s trgi, na katerih pod-
jetje posluje.
