Page 232 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 232
Jezikovno izobraževanje in podjetja
jetja, ki imajo primanjkljaj v jezikovnih znanjih zaposlenih. Odgovorni v
podjetjih bi morali razmisliti o ustreznem motiviranju zaposlenih za do-
datno učenje. Na odločitev o izobraževanju ima velik vpliv čas izvajanja
izobraževanja. Razmisliti je smiselno o možnosti (vsaj delnega) izobraže-
vanja med delovnim časom ali o možnosti učenja jezikov z e-izobraževa-
njem, ki posamezniku omogoča večjo fleksibilnost pri razporejanju časa.
Zaposleni bi se morali zavedati lastne odgovornosti za aktualnost
svojih jezikovnih znanj in za konkurenčnost na trgu dela. V ta namen
bi morali skrbeti za samoizobraževanje, v primeru ugotovljenega manka
znanja bi morali o tem seznaniti delodajalca in se odzvati na ponudbo de-
lodajalca za vključitev v izobraževanja. Znanje več tujih jezikov predsta-
vlja pomembno konkurenčno prednost in izboljšuje možnosti zaposlitve.
Veliko prednost predstavlja znanje maternega jezika tujih poslovnih par-
232 tnerjev, zato bi morali zaposleni pridobiti ta znanja in se ne zadovoljiti le
z angleščino, ki je najpogosteje uporabljan jezik poslovne komunikacije.
Prispevek k znanosti
Raziskava o pomenu znanja tujih jezikov za gospodarstvo je bila izvede-
na na omejenem območju Dravinjske doline in je prva te vrste na tem ob-
močju. Glede na omejitev vzorca so v njej sodelovali zaposleni predvsem
iz malih, srednje velikih in velikih podjetij ter dijaki, ki se izobražujejo v
šoli s sedežem na območju. Raziskava je pokazatelj o pomenu znanja tujih
jezikov za razvoj območja in predstavlja pomembno informacijo za pod-
jetja, zaposlene, izobraževalne institucije in dijake kot bodoče zaposlene.
Z dobrim znanjem jezikov bodo podjetja na območju uspešneje poslovala
na tujih trgih, posledično bo uspešnejše gospodarstvo Slovenije. Rezultati
raziskave so odraz stanja na območju Dravinjske doline in bi bili najverje-
tneje drugačni, če bi bila raziskava izvedena na katerem drugem območju
Slovenije. Nadaljnje raziskave na območju Dravinjske doline bi se lahko
osredotočile na mikro podjetja in se razširile na dijake, ki se izobražuje-
jo izven območja.
Literatura in viri
ACS – Andragoški center Slovenije. 2010. »Znanje tujih jezikov odraslih
(25–64 let).« Http://arhiv.acs.si/InfO-mozaik/2010/35.pdf.
Ammon, Ulrich. 2015. »Deutschlernen ist wieder attraktiv.« Http://www.
dw.com/de/ammon-deutschlernen-ist-wieder-attraktiv/a-18234484.
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. 2011. Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport.
jetja, ki imajo primanjkljaj v jezikovnih znanjih zaposlenih. Odgovorni v
podjetjih bi morali razmisliti o ustreznem motiviranju zaposlenih za do-
datno učenje. Na odločitev o izobraževanju ima velik vpliv čas izvajanja
izobraževanja. Razmisliti je smiselno o možnosti (vsaj delnega) izobraže-
vanja med delovnim časom ali o možnosti učenja jezikov z e-izobraževa-
njem, ki posamezniku omogoča večjo fleksibilnost pri razporejanju časa.
Zaposleni bi se morali zavedati lastne odgovornosti za aktualnost
svojih jezikovnih znanj in za konkurenčnost na trgu dela. V ta namen
bi morali skrbeti za samoizobraževanje, v primeru ugotovljenega manka
znanja bi morali o tem seznaniti delodajalca in se odzvati na ponudbo de-
lodajalca za vključitev v izobraževanja. Znanje več tujih jezikov predsta-
vlja pomembno konkurenčno prednost in izboljšuje možnosti zaposlitve.
Veliko prednost predstavlja znanje maternega jezika tujih poslovnih par-
232 tnerjev, zato bi morali zaposleni pridobiti ta znanja in se ne zadovoljiti le
z angleščino, ki je najpogosteje uporabljan jezik poslovne komunikacije.
Prispevek k znanosti
Raziskava o pomenu znanja tujih jezikov za gospodarstvo je bila izvede-
na na omejenem območju Dravinjske doline in je prva te vrste na tem ob-
močju. Glede na omejitev vzorca so v njej sodelovali zaposleni predvsem
iz malih, srednje velikih in velikih podjetij ter dijaki, ki se izobražujejo v
šoli s sedežem na območju. Raziskava je pokazatelj o pomenu znanja tujih
jezikov za razvoj območja in predstavlja pomembno informacijo za pod-
jetja, zaposlene, izobraževalne institucije in dijake kot bodoče zaposlene.
Z dobrim znanjem jezikov bodo podjetja na območju uspešneje poslovala
na tujih trgih, posledično bo uspešnejše gospodarstvo Slovenije. Rezultati
raziskave so odraz stanja na območju Dravinjske doline in bi bili najverje-
tneje drugačni, če bi bila raziskava izvedena na katerem drugem območju
Slovenije. Nadaljnje raziskave na območju Dravinjske doline bi se lahko
osredotočile na mikro podjetja in se razširile na dijake, ki se izobražuje-
jo izven območja.
Literatura in viri
ACS – Andragoški center Slovenije. 2010. »Znanje tujih jezikov odraslih
(25–64 let).« Http://arhiv.acs.si/InfO-mozaik/2010/35.pdf.
Ammon, Ulrich. 2015. »Deutschlernen ist wieder attraktiv.« Http://www.
dw.com/de/ammon-deutschlernen-ist-wieder-attraktiv/a-18234484.
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. 2011. Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport.
