Page 227 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 227
Pomen znanja tujih jezikov za gospodarstvo Dravinjske doline 227
Sklep
Na osnovi rezultatov in ugotovitev, do katerih smo prišli z našo raziska-
vo, smo postavljene hipoteze potrdili. Rezultati nam omogočajo, da v na-
daljevanju oblikujemo smernice in priporočila za nadaljnje delo na tem
področju.
Povzetek rezultatov in ugotovitve
Znanje tujih jezikov predstavlja pomemben vidik razvoja in internacio-
nalizacije poslovanja podjetij ter istočasno večjo možnost zaposlitve in
osebnega razvoja delavcev. Poti do znanja tujih jezikov so različne. V Slo-
veniji, tako kot v večini držav Evropske unije, ustaljeno pot predstavlja
formalni šolski sistem izobraževanja, kjer mladi, glede na postavljene na-
cionalne okvirje, pridobivajo tudi jezikovno znanje. Šolski sistem se po-
trebam gospodarstva bolj ali manj uspešno prilagaja. Starost otrok, ko se
prvič srečajo z učenjem tujega jezika, se sicer znižuje, povečuje se število
tujih jezikov, ki se jih otroci učijo, a smo v primerjavi z ostalimi evropski-
mi državami obstali nekje na sredini. Pridobljeno jezikovno znanje je nuj-
no nadgrajevati skozi vseživljenjsko učenje. Nekoliko starejše generacije,
ki v šolskem sistemu niso imele toliko priložnosti jezikovnega izobraževa-
nja, morajo za razvoj svoje jezikovne kompetence narediti več. Mnogi ob-
čutijo veliko potrebo po pridobivanju in nadgradnji jezikovnih znanj ter
poskušajo to nadoknaditi skozi neformalna izobraževanja.
Za Slovenijo, ki ima majhno gospodarstvo, predstavljajo tuji trgi po-
membno priložnost razvoja. Znanje tujih jezikov pomembno vpliva na
uspešnost izvozne usmerjenosti podjetij, kar ugotavljajo in potrjujejo tudi
različne študije na ravni Evropske unije (glej npr. ELAN, PIMLICO,
CELAN, LRE) in tudi raziskave v Sloveniji (glej Rižnar in Kavčič 2015).
Analize nakazujejo na dejstvo, da je angleščina prevladujoč jezik v poslov-
nem svetu, a je za tistega, ki ponuja svoje produkte na svetovnem trgu,
bolje, če lahko komunicira s potencialnimi kupci v njihovem maternem
jeziku. S takim pristopom pri potencialnem poslovnem partnerju lažje
vzpostavi osebnejši odnos, posledično pa je možnost sklenitve poslov več-
ja. Zmožnost komunikacije v več jezikih je za podjetja, ki že poslujejo na
mednarodnih trgih ali iščejo priložnosti izven meja, praktično nujna.
Z raziskavo smo ugotavljali pomen znanja tujih jezikov za območje
Dravinjske doline. Pri tem smo k sodelovanju povabili zaposlene z naj-
manj srednješolsko izobrazbo v izvozno usmerjenih podjetjih in dijake
kot bodoče zaposlene, ki se izobražujejo v šolskem centru na območju. Pri
sami raziskavi smo se omejili na podjetja, ki zaposlujejo več kot deset de-
lavcev in njihov delež neposrednega izvoza predstavlja 20 % ali več.
Sklep
Na osnovi rezultatov in ugotovitev, do katerih smo prišli z našo raziska-
vo, smo postavljene hipoteze potrdili. Rezultati nam omogočajo, da v na-
daljevanju oblikujemo smernice in priporočila za nadaljnje delo na tem
področju.
Povzetek rezultatov in ugotovitve
Znanje tujih jezikov predstavlja pomemben vidik razvoja in internacio-
nalizacije poslovanja podjetij ter istočasno večjo možnost zaposlitve in
osebnega razvoja delavcev. Poti do znanja tujih jezikov so različne. V Slo-
veniji, tako kot v večini držav Evropske unije, ustaljeno pot predstavlja
formalni šolski sistem izobraževanja, kjer mladi, glede na postavljene na-
cionalne okvirje, pridobivajo tudi jezikovno znanje. Šolski sistem se po-
trebam gospodarstva bolj ali manj uspešno prilagaja. Starost otrok, ko se
prvič srečajo z učenjem tujega jezika, se sicer znižuje, povečuje se število
tujih jezikov, ki se jih otroci učijo, a smo v primerjavi z ostalimi evropski-
mi državami obstali nekje na sredini. Pridobljeno jezikovno znanje je nuj-
no nadgrajevati skozi vseživljenjsko učenje. Nekoliko starejše generacije,
ki v šolskem sistemu niso imele toliko priložnosti jezikovnega izobraževa-
nja, morajo za razvoj svoje jezikovne kompetence narediti več. Mnogi ob-
čutijo veliko potrebo po pridobivanju in nadgradnji jezikovnih znanj ter
poskušajo to nadoknaditi skozi neformalna izobraževanja.
Za Slovenijo, ki ima majhno gospodarstvo, predstavljajo tuji trgi po-
membno priložnost razvoja. Znanje tujih jezikov pomembno vpliva na
uspešnost izvozne usmerjenosti podjetij, kar ugotavljajo in potrjujejo tudi
različne študije na ravni Evropske unije (glej npr. ELAN, PIMLICO,
CELAN, LRE) in tudi raziskave v Sloveniji (glej Rižnar in Kavčič 2015).
Analize nakazujejo na dejstvo, da je angleščina prevladujoč jezik v poslov-
nem svetu, a je za tistega, ki ponuja svoje produkte na svetovnem trgu,
bolje, če lahko komunicira s potencialnimi kupci v njihovem maternem
jeziku. S takim pristopom pri potencialnem poslovnem partnerju lažje
vzpostavi osebnejši odnos, posledično pa je možnost sklenitve poslov več-
ja. Zmožnost komunikacije v več jezikih je za podjetja, ki že poslujejo na
mednarodnih trgih ali iščejo priložnosti izven meja, praktično nujna.
Z raziskavo smo ugotavljali pomen znanja tujih jezikov za območje
Dravinjske doline. Pri tem smo k sodelovanju povabili zaposlene z naj-
manj srednješolsko izobrazbo v izvozno usmerjenih podjetjih in dijake
kot bodoče zaposlene, ki se izobražujejo v šolskem centru na območju. Pri
sami raziskavi smo se omejili na podjetja, ki zaposlujejo več kot deset de-
lavcev in njihov delež neposrednega izvoza predstavlja 20 % ali več.
