Page 228 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 228
Jezikovno izobraževanje in podjetja
Na območju prevladujejo mikro podjetja, vendar največ delovnih
mest zagotavljajo mala, srednje velika in velika podjetja. Večina teh pod-
jetij ustvarja pomemben del prihodka z neposrednim izvozom na tuje
trge, številna mikro podjetja sodelujejo v dobavnih verigah tako, da so
tudi njihovi proizvodi in storitve posredno namenjeni izvozu. Skoraj po-
lovica (47,4 %) sodelujočih zaposlenih v raziskavi je zaposlena v podjetjih,
ki zagotavljajo več kot 250 delovnih mest, 28,3 % sodelujočih dela v podje-
tjih, ki zaposlujejo med 51 in 250 delavcev, ostali (24,3 %) pa so zaposleni
v podjetjih, ki zagotavljajo med 10 in 50 delovnih mest. Več kot polovica
zaposlenih, ki so sodelovali v raziskavi, dela v strojni in kovinski industri-
ji, ki je tradicionalno prevladujoča dejavnost na tem območju. Zaposleni
pretežno (90,2 %) delajo v podjetjih, katerih najpomembnejši izvozni trg
predstavljajo države EU. Dijaki kot bodoči iskalci zaposlitve, ki so sode-
228 lovali v anketi, se izobražujejo v programih splošne gimnazije in srednje-
ga strokovnega izobraževanja.
Sodelujočim v raziskavi, ki so zaposleni v izvozno naravnanih podje-
tjih Dravinjske doline, je znanje tujih jezikov zelo pomembno. Pri tem se
v komunikaciji s tujimi poslovnimi partnerji poslužujejo predvsem angle-
ščine in nemščine. Svoje znanje tujih jezikov ocenjujejo v povprečju kot
dobro, z izkazano veliko stopnjo potrebe po nadgradnji znanja na višjem
nivoju oziroma širše palete jezikovnih znanj, kar je izrazila dobra tretjina
zaposlenih. Predvsem gre za izražen interes po znanju ruščine, španščine
in italijanščine. Ugotovimo lahko, da gre za tuje jezike, ki jih v formal-
nih izobraževalnih programih izvajajo le nekatere šole v Sloveniji. Zapos-
leni se zavedajo, da je za opravljanje dela potrebno znanje več tujih jezikov
in pri svojem delu v povprečju uporabljajo več kot en tuji jezik (povpreč-
no 1,95 jezika), pri čemer pogosto navajajo znanje srbskega ali hrvaškega
jezika kot enega izmed tujih jezikov. Ugotavljajo, da znanje, pridobljeno
v formalnem izobraževanju, ne zadošča za opravljanje dela na delovnem
mestu, in ocenjujejo da so potrebna dodatna jezikovna znanja. Predpos-
tavljamo lahko, da so zaposleni v času formalnega izobraževanja pridobi-
li le osnovni nivo znanja, ki ne omogoča zadostne poslovne komunikacije
v tujem jeziku, ali pa gre za potrebo po specifičnih znanjih, ki so potreb-
na na posameznem delovnem mestu in so povezana predvsem s strokov-
no terminologijo.
Izvozno usmerjena podjetja, katerih zaposleni so sodelovali v naši
raziskavi, se zavedajo pomena znanja tujih jezikov pri svojih zaposle-
nih in jih načeloma pri dodatnem jezikovnem izobraževanju podpirajo.
Ugotovimo lahko, da je podpora omejena, saj se jezikovnih izobraževanj
v obdobju zadnjih dveh let ni udeležila več kot polovica zaposlenih. Ve-
Na območju prevladujejo mikro podjetja, vendar največ delovnih
mest zagotavljajo mala, srednje velika in velika podjetja. Večina teh pod-
jetij ustvarja pomemben del prihodka z neposrednim izvozom na tuje
trge, številna mikro podjetja sodelujejo v dobavnih verigah tako, da so
tudi njihovi proizvodi in storitve posredno namenjeni izvozu. Skoraj po-
lovica (47,4 %) sodelujočih zaposlenih v raziskavi je zaposlena v podjetjih,
ki zagotavljajo več kot 250 delovnih mest, 28,3 % sodelujočih dela v podje-
tjih, ki zaposlujejo med 51 in 250 delavcev, ostali (24,3 %) pa so zaposleni
v podjetjih, ki zagotavljajo med 10 in 50 delovnih mest. Več kot polovica
zaposlenih, ki so sodelovali v raziskavi, dela v strojni in kovinski industri-
ji, ki je tradicionalno prevladujoča dejavnost na tem območju. Zaposleni
pretežno (90,2 %) delajo v podjetjih, katerih najpomembnejši izvozni trg
predstavljajo države EU. Dijaki kot bodoči iskalci zaposlitve, ki so sode-
228 lovali v anketi, se izobražujejo v programih splošne gimnazije in srednje-
ga strokovnega izobraževanja.
Sodelujočim v raziskavi, ki so zaposleni v izvozno naravnanih podje-
tjih Dravinjske doline, je znanje tujih jezikov zelo pomembno. Pri tem se
v komunikaciji s tujimi poslovnimi partnerji poslužujejo predvsem angle-
ščine in nemščine. Svoje znanje tujih jezikov ocenjujejo v povprečju kot
dobro, z izkazano veliko stopnjo potrebe po nadgradnji znanja na višjem
nivoju oziroma širše palete jezikovnih znanj, kar je izrazila dobra tretjina
zaposlenih. Predvsem gre za izražen interes po znanju ruščine, španščine
in italijanščine. Ugotovimo lahko, da gre za tuje jezike, ki jih v formal-
nih izobraževalnih programih izvajajo le nekatere šole v Sloveniji. Zapos-
leni se zavedajo, da je za opravljanje dela potrebno znanje več tujih jezikov
in pri svojem delu v povprečju uporabljajo več kot en tuji jezik (povpreč-
no 1,95 jezika), pri čemer pogosto navajajo znanje srbskega ali hrvaškega
jezika kot enega izmed tujih jezikov. Ugotavljajo, da znanje, pridobljeno
v formalnem izobraževanju, ne zadošča za opravljanje dela na delovnem
mestu, in ocenjujejo da so potrebna dodatna jezikovna znanja. Predpos-
tavljamo lahko, da so zaposleni v času formalnega izobraževanja pridobi-
li le osnovni nivo znanja, ki ne omogoča zadostne poslovne komunikacije
v tujem jeziku, ali pa gre za potrebo po specifičnih znanjih, ki so potreb-
na na posameznem delovnem mestu in so povezana predvsem s strokov-
no terminologijo.
Izvozno usmerjena podjetja, katerih zaposleni so sodelovali v naši
raziskavi, se zavedajo pomena znanja tujih jezikov pri svojih zaposle-
nih in jih načeloma pri dodatnem jezikovnem izobraževanju podpirajo.
Ugotovimo lahko, da je podpora omejena, saj se jezikovnih izobraževanj
v obdobju zadnjih dveh let ni udeležila več kot polovica zaposlenih. Ve-
