Page 229 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 229
Pomen znanja tujih jezikov za gospodarstvo Dravinjske doline 229
like podpore so deležni zaposleni, ki si jezikovno izobraževanje finan-
cirajo sami. Predpostavljamo, da podjetja ne namenjajo dovolj lastnih
sredstev za jezikovna izobraževanja, temveč skušajo pridobivati nepo-
vratna sredstva iz naslova javnih razpisov, ki so v večji meri namenjena
izboljšanju kompetenc starejših zaposlenih. Iz obsega vključitev zaposle-
nih v jezikovna izobraževanja lahko sklepamo, da podjetja najbrž ne iz-
koristijo vseh možnosti, ki jih ponujajo razpisi na različnih nivojih. To
sklepamo iz bolj načelnih podpor zaposlenim pri njihovem jezikovnem
izobraževanju in mnenju zaposlenih, da podjetja ne namenjajo dovolj
finančnih sredstev raznim oblikam jezikovnih izobraževanj. Podjetja
omejeno omogočajo vključevanje v jezikovna izobraževanja med delov-
nim časom. Pogosto je delovni čas (še posebej, če gre za izmensko delo
ali deljen delovni čas) velik omejitveni dejavnik za vključevanje zaposle-
nih v izobraževanja. V navedenem vidimo razkorak med izraženimi po-
trebami zaposlenih po boljšem znanju tujih jezikov in udeležbo na jezi-
kovnih izobraževanjih.
Raziskava kaže, da izvozno usmerjena podjetja na območju Dravinj-
ske doline pri dodatnem jezikovnem izobraževanju bolj podpirajo sta-
rejše zaposlene kot mlajše. V jezikovna izobraževanja se v večjem deležu
vključujejo starejši zaposleni. Predpostavljamo, da je razlog v različnem
predznanju tujih jezikov med tema skupinama. Predpostavke gradimo na
dejstvu, da se starejši zaposleni udeležujejo pretežno nadaljevalnih teča-
jev tujih jezikov, saj v času njihovega formalnega izobraževanja v takrat-
nem šolskem sistemu ni bilo poudarka na jezikovnem znanju oziroma
so pridobili osnovno raven znanja angleščine ali nemščine ter srbohrva-
škega jezika. Mlajši zaposleni se v večini udeležujejo individualnih ob-
lik, saj so znanje na višjem nivoju pridobili že v formalnem izobraževanju
in se dodatno izobražujejo v povezavi s specifiko delovnega mesta. Podje-
tja starejšim zaposlenim omogočajo več možnosti za jezikovna izobraže-
vanja med delovnim časom ter jih finančno podpirajo. Predpostavljamo,
da je ta podpora v povezavi s pridobljenimi sredstvi iz naslova razpisov za
spodbujanje izobraževanja starejših. Starejši zaposleni ocenjujejo, da je za
podjetja dodatno jezikovno izobraževanje pomembno in da jih podjetja
pri tem v veliki meri tudi podpirajo. Mlajši podporo zaznavajo nekoliko
manj. Večje podpore so deležni starejši, ki se odločijo za jezikovna izobra-
ževanja in jih financirajo sami. Močnejša podpora delodajalcev starejšim
delodajalcem je prav gotovo pomemben dejavnik, da se pogosteje odloča-
jo za izobraževanje. Raziskava je pokazala, da se je več kot dve tretjini sta-
rejših zaposlenih udeležilo jezikovnih izobraževanj, za razliko od mlaj-
ših zaposlenih, ki se bistveno manj vključujejo v dodatna izobraževanja.
like podpore so deležni zaposleni, ki si jezikovno izobraževanje finan-
cirajo sami. Predpostavljamo, da podjetja ne namenjajo dovolj lastnih
sredstev za jezikovna izobraževanja, temveč skušajo pridobivati nepo-
vratna sredstva iz naslova javnih razpisov, ki so v večji meri namenjena
izboljšanju kompetenc starejših zaposlenih. Iz obsega vključitev zaposle-
nih v jezikovna izobraževanja lahko sklepamo, da podjetja najbrž ne iz-
koristijo vseh možnosti, ki jih ponujajo razpisi na različnih nivojih. To
sklepamo iz bolj načelnih podpor zaposlenim pri njihovem jezikovnem
izobraževanju in mnenju zaposlenih, da podjetja ne namenjajo dovolj
finančnih sredstev raznim oblikam jezikovnih izobraževanj. Podjetja
omejeno omogočajo vključevanje v jezikovna izobraževanja med delov-
nim časom. Pogosto je delovni čas (še posebej, če gre za izmensko delo
ali deljen delovni čas) velik omejitveni dejavnik za vključevanje zaposle-
nih v izobraževanja. V navedenem vidimo razkorak med izraženimi po-
trebami zaposlenih po boljšem znanju tujih jezikov in udeležbo na jezi-
kovnih izobraževanjih.
Raziskava kaže, da izvozno usmerjena podjetja na območju Dravinj-
ske doline pri dodatnem jezikovnem izobraževanju bolj podpirajo sta-
rejše zaposlene kot mlajše. V jezikovna izobraževanja se v večjem deležu
vključujejo starejši zaposleni. Predpostavljamo, da je razlog v različnem
predznanju tujih jezikov med tema skupinama. Predpostavke gradimo na
dejstvu, da se starejši zaposleni udeležujejo pretežno nadaljevalnih teča-
jev tujih jezikov, saj v času njihovega formalnega izobraževanja v takrat-
nem šolskem sistemu ni bilo poudarka na jezikovnem znanju oziroma
so pridobili osnovno raven znanja angleščine ali nemščine ter srbohrva-
škega jezika. Mlajši zaposleni se v večini udeležujejo individualnih ob-
lik, saj so znanje na višjem nivoju pridobili že v formalnem izobraževanju
in se dodatno izobražujejo v povezavi s specifiko delovnega mesta. Podje-
tja starejšim zaposlenim omogočajo več možnosti za jezikovna izobraže-
vanja med delovnim časom ter jih finančno podpirajo. Predpostavljamo,
da je ta podpora v povezavi s pridobljenimi sredstvi iz naslova razpisov za
spodbujanje izobraževanja starejših. Starejši zaposleni ocenjujejo, da je za
podjetja dodatno jezikovno izobraževanje pomembno in da jih podjetja
pri tem v veliki meri tudi podpirajo. Mlajši podporo zaznavajo nekoliko
manj. Večje podpore so deležni starejši, ki se odločijo za jezikovna izobra-
ževanja in jih financirajo sami. Močnejša podpora delodajalcev starejšim
delodajalcem je prav gotovo pomemben dejavnik, da se pogosteje odloča-
jo za izobraževanje. Raziskava je pokazala, da se je več kot dve tretjini sta-
rejših zaposlenih udeležilo jezikovnih izobraževanj, za razliko od mlaj-
ših zaposlenih, ki se bistveno manj vključujejo v dodatna izobraževanja.
