Page 231 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 231
Pomen znanja tujih jezikov za gospodarstvo Dravinjske doline 231
stveno za doseganje višjega nivoja znanja. Predvsem v srednjih strokovnih
programih bi moralo vodstvo šole sodelovati z lokalnim gospodarstvom
pri definiranju odprtega kurikula in s tem prilagajati vsebine dejanskim
jezikovnim potrebam na trgu dela. Odprti kurikul posameznih progra-
mov je treba aktualizirati in povezati znanja, ki jih dijaki pridobijo v šoli,
z zahtevami podjetij, v katerih imajo dijaki zaposlitvene možnosti. Di-
jaki, ki se izobražujejo v programih srednjega poklicnega izobraževanja,
imajo v okviru predmetnika le en tuji jezik. Možnosti obsežnejšega jezi-
kovnega znanja bi bilo smiselno uskladiti s potencialnimi delodajalci in
jih po potrebi integrirati v odprti kurikul. Za vključene v izobraževal-
ni proces je pomembno doseganje visoke ravni uporabe tujih jezikov, ki
se jih učijo. Kot dodana vrednost šolskemu izobraževanju je pomembna
priložnost preizkusa komunikacijskih zmožnosti v tujini, zato mora šola
spodbujati mednarodna partnerstva. Tovrstne izmenjave omogočajo tudi
spoznavanje kulture drugih narodov in izboljšanje zmožnosti sporazu-
mevanja v tujih jezikih. V tovrstnih izmenjavah tudi učitelji pomembno
nadgrajujejo svoja znanja, kar pozitivno vpliva na izvajanje pouka v šoli. V
okviru mednarodnih projektov programa Erasmus+ imajo dijaki in uči-
telji priložnost nadgrajevanja jezikovnega znanja, zato mora biti šola vpe-
ta v mednarodna partnerstva. Povzamemo lahko, da mora šola zagotoviti
možnosti za razvoj jezikovnih kompetenc vključenih v izobraževalni pro-
ces. Dijaki, kot bodoči iskalci zaposlitve, pa morajo prevzeti odgovornost
za svoj nadaljnji razvoj tudi na tem področju.
Podjetja bodo morala zagotavljati večjo možnost razvoja zaposlenih
tudi na področju kompetence sporazumevanja v tujih jezikih. Pri tem bi
morala sistematično pristopiti k ugotavljanju obstoječih potreb na delov-
nih mestih zaposlenih ter jih uskladiti s cilji podjetja. Zavedati bi se mo-
rala, da je večjezičnost v današnjem poslovnem svetu nujna in da številna
podjetja izgubijo poslovne priložnosti prav zaradi pomanjkanja jezikov-
nih znanj. Podjetja bi morala uskladiti jezikovne strategije za posamezne
trge, kjer nastopajo oziroma želijo nastopiti, in s tem (upoštevaje pripo-
ročila študij) pridobiti svojo konkurenčno prednost. Vsekakor bi morala
zagotoviti lastna finančna sredstva za zagotavljanje jezikovnega izobraže-
vanja in istočasno izkoristiti možnosti, ki jih ponujajo različni razpisi na
evropski in nacionalni ravni. V večjih podjetjih bi morala skrbneje spre-
mljati možnosti sofinanciranja. Manjša podjetja bi lahko ovire glede pri-
jav na razpise zmanjšala z vključevanjem zunanjih svetovalnih institucij,
ki opravljajo storitve od prijave do poročanja po izvedenem projektu. To-
vrsten pristop bi zmanjšal ovire za kandidiranje za pridobitev nepovra-
tnih sredstev na evropski ravni, ki so pogosto še dodatna težava za pod-
stveno za doseganje višjega nivoja znanja. Predvsem v srednjih strokovnih
programih bi moralo vodstvo šole sodelovati z lokalnim gospodarstvom
pri definiranju odprtega kurikula in s tem prilagajati vsebine dejanskim
jezikovnim potrebam na trgu dela. Odprti kurikul posameznih progra-
mov je treba aktualizirati in povezati znanja, ki jih dijaki pridobijo v šoli,
z zahtevami podjetij, v katerih imajo dijaki zaposlitvene možnosti. Di-
jaki, ki se izobražujejo v programih srednjega poklicnega izobraževanja,
imajo v okviru predmetnika le en tuji jezik. Možnosti obsežnejšega jezi-
kovnega znanja bi bilo smiselno uskladiti s potencialnimi delodajalci in
jih po potrebi integrirati v odprti kurikul. Za vključene v izobraževal-
ni proces je pomembno doseganje visoke ravni uporabe tujih jezikov, ki
se jih učijo. Kot dodana vrednost šolskemu izobraževanju je pomembna
priložnost preizkusa komunikacijskih zmožnosti v tujini, zato mora šola
spodbujati mednarodna partnerstva. Tovrstne izmenjave omogočajo tudi
spoznavanje kulture drugih narodov in izboljšanje zmožnosti sporazu-
mevanja v tujih jezikih. V tovrstnih izmenjavah tudi učitelji pomembno
nadgrajujejo svoja znanja, kar pozitivno vpliva na izvajanje pouka v šoli. V
okviru mednarodnih projektov programa Erasmus+ imajo dijaki in uči-
telji priložnost nadgrajevanja jezikovnega znanja, zato mora biti šola vpe-
ta v mednarodna partnerstva. Povzamemo lahko, da mora šola zagotoviti
možnosti za razvoj jezikovnih kompetenc vključenih v izobraževalni pro-
ces. Dijaki, kot bodoči iskalci zaposlitve, pa morajo prevzeti odgovornost
za svoj nadaljnji razvoj tudi na tem področju.
Podjetja bodo morala zagotavljati večjo možnost razvoja zaposlenih
tudi na področju kompetence sporazumevanja v tujih jezikih. Pri tem bi
morala sistematično pristopiti k ugotavljanju obstoječih potreb na delov-
nih mestih zaposlenih ter jih uskladiti s cilji podjetja. Zavedati bi se mo-
rala, da je večjezičnost v današnjem poslovnem svetu nujna in da številna
podjetja izgubijo poslovne priložnosti prav zaradi pomanjkanja jezikov-
nih znanj. Podjetja bi morala uskladiti jezikovne strategije za posamezne
trge, kjer nastopajo oziroma želijo nastopiti, in s tem (upoštevaje pripo-
ročila študij) pridobiti svojo konkurenčno prednost. Vsekakor bi morala
zagotoviti lastna finančna sredstva za zagotavljanje jezikovnega izobraže-
vanja in istočasno izkoristiti možnosti, ki jih ponujajo različni razpisi na
evropski in nacionalni ravni. V večjih podjetjih bi morala skrbneje spre-
mljati možnosti sofinanciranja. Manjša podjetja bi lahko ovire glede pri-
jav na razpise zmanjšala z vključevanjem zunanjih svetovalnih institucij,
ki opravljajo storitve od prijave do poročanja po izvedenem projektu. To-
vrsten pristop bi zmanjšal ovire za kandidiranje za pridobitev nepovra-
tnih sredstev na evropski ravni, ki so pogosto še dodatna težava za pod-
