Page 230 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 230
Jezikovno izobraževanje in podjetja
Dijaki, ki so vključeni v izobraževalni proces, se že zelo dobro zave-
da pomena znanja tujih jezikov za svojo bodočo življenjsko pot. Več kot
tretjina jih kot glavni razlog za učenje jezikov navaja boljše zaposlitvene
možnosti. Znanje in pomen, ki ga dijaki pripisujejo angleščini in nem-
ščini, nam dajeta slutiti, da se bodo ob zaposlitvi lahko dobro integrirali
v sodelovanje z našimi najpomembnejšimi zunanjetrgovinskimi partner-
ji oziroma bodo imeli tudi bistveno boljše možnosti za delo v tujini. V
Nemčiji in Avstriji je nemščina uradni jezik, angleščina pa je prevladujoč
jezik v poslovnem svetu. Velika večina dijakov se v šoli uči dveh tujih je-
zikov, nekateri tudi treh ali več. Šolski center, kot javna izobraževalna in-
stitucija, se v okviru možnosti prilagaja interesom vključenih v izobraže-
valni proces in gospodarstva na območju. To lahko sklepamo po tem, da
dijakom poleg jezikovnih znanj v okviru obveznega kurikula omogoča še
230 pridobivanje dodatnih znanj. V programu splošne gimnazije omogoča fa-
kultativni pouk španščine in francoščine, v sam učni proces prvega tujega
jezika (angleščine) vključuje naravnega govorca. V programih srednjega
strokovnega izobraževanja dijakom omogoča dodatno jezikovno izobra-
ževanje v okviru odprtega kurikula. Tako se imajo dijaki programa stroj-
ni tehnik priložnost učiti nemščine, ki je pomemben jezik glede na veliko
povezanost podjetij na območju Dravinjske doline z nemško govorečimi
trgi, dijaki v programu gastronomsko turistični tehnik se v okviru odpr-
tega kurikula učijo ruščine. Največjo potrebo po znanju ruščine izražajo
delavci v gostinstvu in turizmu na območju Dravinjske doline.
Raziskava je praktično v celoti potrdila, da se dijaki, zaposleni in pod-
jetja na območju Dravinjske doline zavedajo pomena znanja tujih jezi-
kov za nadaljnji razvoj gospodarstva. Sodelujoči v raziskavi so podali vi-
soko oceno zavedanja o pomembnosti jezikovnih znanj. Zaposleni so v
veliki meri potrdili podporo delodajalcev pri dodatnem jezikovnem izo-
braževanju, vendar lahko ugotovimo, da bi podjetja morala nameniti več
sredstev za izobraževanje in spodbuditi zaposlene k dodatnemu izobra-
ževanju.
Predlogi in usmeritve
Dijaki kot bodoči zaposleni, ki se izobražujejo na šolskem centru na ob-
močju Dravinjske doline, imajo velike možnosti za pridobivanje jezikov-
nih znanj že znotraj izobraževalnega sistema, saj jim šola omogoča pri-
dobitev več jezikovnih znanj, kot je minimalni standard po kurikulu na
nacionalni ravni. Šola bi morala skrbeti za zagotavljanje kontinuitete do-
datnih jezikovnih znanj znotraj formalnih programov izobraževanja.
Učenje jezikov je dolgotrajen proces, zato je zagotavljanje kontinuitete bi-
Dijaki, ki so vključeni v izobraževalni proces, se že zelo dobro zave-
da pomena znanja tujih jezikov za svojo bodočo življenjsko pot. Več kot
tretjina jih kot glavni razlog za učenje jezikov navaja boljše zaposlitvene
možnosti. Znanje in pomen, ki ga dijaki pripisujejo angleščini in nem-
ščini, nam dajeta slutiti, da se bodo ob zaposlitvi lahko dobro integrirali
v sodelovanje z našimi najpomembnejšimi zunanjetrgovinskimi partner-
ji oziroma bodo imeli tudi bistveno boljše možnosti za delo v tujini. V
Nemčiji in Avstriji je nemščina uradni jezik, angleščina pa je prevladujoč
jezik v poslovnem svetu. Velika večina dijakov se v šoli uči dveh tujih je-
zikov, nekateri tudi treh ali več. Šolski center, kot javna izobraževalna in-
stitucija, se v okviru možnosti prilagaja interesom vključenih v izobraže-
valni proces in gospodarstva na območju. To lahko sklepamo po tem, da
dijakom poleg jezikovnih znanj v okviru obveznega kurikula omogoča še
230 pridobivanje dodatnih znanj. V programu splošne gimnazije omogoča fa-
kultativni pouk španščine in francoščine, v sam učni proces prvega tujega
jezika (angleščine) vključuje naravnega govorca. V programih srednjega
strokovnega izobraževanja dijakom omogoča dodatno jezikovno izobra-
ževanje v okviru odprtega kurikula. Tako se imajo dijaki programa stroj-
ni tehnik priložnost učiti nemščine, ki je pomemben jezik glede na veliko
povezanost podjetij na območju Dravinjske doline z nemško govorečimi
trgi, dijaki v programu gastronomsko turistični tehnik se v okviru odpr-
tega kurikula učijo ruščine. Največjo potrebo po znanju ruščine izražajo
delavci v gostinstvu in turizmu na območju Dravinjske doline.
Raziskava je praktično v celoti potrdila, da se dijaki, zaposleni in pod-
jetja na območju Dravinjske doline zavedajo pomena znanja tujih jezi-
kov za nadaljnji razvoj gospodarstva. Sodelujoči v raziskavi so podali vi-
soko oceno zavedanja o pomembnosti jezikovnih znanj. Zaposleni so v
veliki meri potrdili podporo delodajalcev pri dodatnem jezikovnem izo-
braževanju, vendar lahko ugotovimo, da bi podjetja morala nameniti več
sredstev za izobraževanje in spodbuditi zaposlene k dodatnemu izobra-
ževanju.
Predlogi in usmeritve
Dijaki kot bodoči zaposleni, ki se izobražujejo na šolskem centru na ob-
močju Dravinjske doline, imajo velike možnosti za pridobivanje jezikov-
nih znanj že znotraj izobraževalnega sistema, saj jim šola omogoča pri-
dobitev več jezikovnih znanj, kot je minimalni standard po kurikulu na
nacionalni ravni. Šola bi morala skrbeti za zagotavljanje kontinuitete do-
datnih jezikovnih znanj znotraj formalnih programov izobraževanja.
Učenje jezikov je dolgotrajen proces, zato je zagotavljanje kontinuitete bi-
