Page 98 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 98
Jezikovno izobraževanje in podjetja
Predvidene predpostavke in omejitve pri obravnavanju problema
Predpostavljam, da so se vodilni ljudje ter drugi zaposleni v podjetjih za-
čeli zavedati, kako veliko vlogo imata znanje tujih jezikov in poznavanje
tujih kultur v poslovnem okolju. Poznavanje obeh razširi obzorje ljudi
tudi v vsakdanjem življenju. Slovenska podjetja iščejo priložnosti za iz-
voz, uvoz ali celo selitev proizvodnje v tujino, kar seveda zahteva zaposle-
ne, ki so izobraženi, kulturno razgledani in poznajo običaje ter navade v
tujem poslovnem okolju. Podjetjem lahko to predstavlja prednost pred
konkurenco in odpira nove priložnosti.
Predpostavljam, da bodo slovenska podjetja v prihodnje namenila več
sredstev za tovrstno izobraževanje ter zaposlene k temu tudi spodbujala.
Znanje tujih jezikov, možnost prilagajanja in želja po poznavanju tujih
kultur bi morali postati nujnost pri zaposlovanju v slovenskih podjetjih.
98 Omejitve so predvsem pomanjkanje literature za področje Slovenije
in nedostopnost podatkov. Posebej težko je dobiti dokumente že obsto-
ječih raziskav zaradi nekaterih nedelujočih spletnih podstrani Evropske
komisije. Zaradi tega sem bil primoran uporabiti druge sekundarne vire.
Podjetništvo
Temeljni pojmi in definicije v podjetništvu
Kakršnekoli raziskave o podjetništvu ne moremo začeti, brez da bi nap-
rej pogledali, kaj podjetništvo sploh je. Pšeničny idr. (2000, 6) tako podje-
tništvo definirajo kot »vse dejavnosti posameznika ali tima, ki vodijo od
tržne potrebe (prepoznane tržne priložnosti), organiziranja, vključitve in
kombiniranja vseh potrebnih sredstev do same uresničitve poslovne pri-
ložnosti in s tem do ustvarjanja nov (dodane) vrednosti«.
Pšeničny idr. (2000, 6) tudi ugotavljajo, da lahko v slovenščini bese-
do podjetništvo primerjamo s sinonimom gospodarjenje (z vizijo) ter da
ima taista beseda v različnih svetovnih jezikih razmeroma podoben po-
men. Povsod jo lahko opredelimo s kombinacijo različnih opredelitev in
znanj več znanosti in disciplin, med drugim: ekonomike, ravna(teljeva)
nja in vodenja poslov, sociologije, psihologije itd.
Obstaja več različnih oblik podjetništva. Na primer: dinamično, dru-
žinsko, podjetništvo na podeželju, žensko, socialno in tako naprej. Pod-
jetništvo se deli tudi po ravneh, kot so, npr., lokalno, regionalno, držav-
no ter globalno.
Predvidene predpostavke in omejitve pri obravnavanju problema
Predpostavljam, da so se vodilni ljudje ter drugi zaposleni v podjetjih za-
čeli zavedati, kako veliko vlogo imata znanje tujih jezikov in poznavanje
tujih kultur v poslovnem okolju. Poznavanje obeh razširi obzorje ljudi
tudi v vsakdanjem življenju. Slovenska podjetja iščejo priložnosti za iz-
voz, uvoz ali celo selitev proizvodnje v tujino, kar seveda zahteva zaposle-
ne, ki so izobraženi, kulturno razgledani in poznajo običaje ter navade v
tujem poslovnem okolju. Podjetjem lahko to predstavlja prednost pred
konkurenco in odpira nove priložnosti.
Predpostavljam, da bodo slovenska podjetja v prihodnje namenila več
sredstev za tovrstno izobraževanje ter zaposlene k temu tudi spodbujala.
Znanje tujih jezikov, možnost prilagajanja in želja po poznavanju tujih
kultur bi morali postati nujnost pri zaposlovanju v slovenskih podjetjih.
98 Omejitve so predvsem pomanjkanje literature za področje Slovenije
in nedostopnost podatkov. Posebej težko je dobiti dokumente že obsto-
ječih raziskav zaradi nekaterih nedelujočih spletnih podstrani Evropske
komisije. Zaradi tega sem bil primoran uporabiti druge sekundarne vire.
Podjetništvo
Temeljni pojmi in definicije v podjetništvu
Kakršnekoli raziskave o podjetništvu ne moremo začeti, brez da bi nap-
rej pogledali, kaj podjetništvo sploh je. Pšeničny idr. (2000, 6) tako podje-
tništvo definirajo kot »vse dejavnosti posameznika ali tima, ki vodijo od
tržne potrebe (prepoznane tržne priložnosti), organiziranja, vključitve in
kombiniranja vseh potrebnih sredstev do same uresničitve poslovne pri-
ložnosti in s tem do ustvarjanja nov (dodane) vrednosti«.
Pšeničny idr. (2000, 6) tudi ugotavljajo, da lahko v slovenščini bese-
do podjetništvo primerjamo s sinonimom gospodarjenje (z vizijo) ter da
ima taista beseda v različnih svetovnih jezikih razmeroma podoben po-
men. Povsod jo lahko opredelimo s kombinacijo različnih opredelitev in
znanj več znanosti in disciplin, med drugim: ekonomike, ravna(teljeva)
nja in vodenja poslov, sociologije, psihologije itd.
Obstaja več različnih oblik podjetništva. Na primer: dinamično, dru-
žinsko, podjetništvo na podeželju, žensko, socialno in tako naprej. Pod-
jetništvo se deli tudi po ravneh, kot so, npr., lokalno, regionalno, držav-
no ter globalno.
