Page 100 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 100
Jezikovno izobraževanje in podjetja
- Podjetniki so ustvarjalci narodnega bogastva z uvajanjem inova-
cij.
- Podjetniki so glavni motor gospodarske rasti in ustvarjalci novih
delovnih mest.
- Podjetniki so tisti, ki zagotavljajo mehanizem distribucije bo-
gastva, ki temelji na inovaciji, trdem delu in prevzemanju tvega-
nja.
Pšeničny idr. (2000, 22) prav tako navajajo, da lahko sodobne teorije
podjetništva v grobem ločimo na tri osnovne poglede:
Prvi pogled je osredotočen na vprašanje »KAJ«. Ti raziskovalci pre-
učujejo predvsem, kaj se dogaja v sistemu, v katerem podjetniki opravlja-
jo svojo dejavnost, kaj se zgodi, ko nekdo nekaj naredi, in kakšen je uči-
nek le-tega na sistem.
100 Drugi pogled je značilen predvsem za raziskovalce, ki se ukvarjajo
bolj s posameznikom, kot so sociologi in psihologi, in se sprašujejo drugo
vprašanje, to je »ZAKAJ«. Ne zanima jih torej toliko, kaj se dogaja, kot,
zakaj se to dogaja. Osredotočajo se na človeška bitja, osebe.
Tretji pogled pa je najman teoretičen, kajti ti raziskovalci verjamejo,
da ni dovolj samo raziskati, temveč tudi aktivno sodelovati v podjetništvu
ter z raziskavami najti ter ponuditi spoznanja in orodja, s katerimi bi dru-
gi podjetniki lahko uspešneje opravljali svojo funkcijo. Za te raziskovalce
bi lahko rekli, da se največ ukvarjajo z vprašanjem, »KAKO«.
Pšeničny idr. (2000, 23) nato nadaljujejo z navedbo, da lahko sodobne
pristope do raziskovanja podjetništva delimo tudi glede na usmerjenost.
Tisti, ki so usmerjeni bolj v okolje, v katerem podjetnik deluje, torej na zu-
nanje dejavnike, so makro pristopi. Drugi, to so pristopi, usmerjeni bolj v
samega podjetnika in njegove lastnosti, pa so mikro pristopi.
Zgodovina podjetništva na Slovenskem
Po Pšeničnyju idr. (2000, 36) zgodovina podjetništva v Sloveniji ni najbo-
gatejša, kajti Slovenija je samostojna država šele od leta 1991 in šele od te-
daj naprej jo lahko obravnavamo kot samostojen gospodarski in politič-
ni sistem. V preteklosti sta bila sicer podjetništvo in njegov razvoj vezana
na države, katerim so Slovenci pripadali, kot so Avstro-Ogrska, Italija in
kasneje Jugoslavija. Še posebej v času te zadnje je bil razvoj podjetništva
omejen zaradi centralnoplanskega sistema, ki je v zasebni lasti dovoljeval
le majhne kmetije in obrtne delavnice. Stanje se je izboljšalo šele konec
osemdesetih let prejšnjega stoletja ter nato z osamosvojitvijo.
- Podjetniki so ustvarjalci narodnega bogastva z uvajanjem inova-
cij.
- Podjetniki so glavni motor gospodarske rasti in ustvarjalci novih
delovnih mest.
- Podjetniki so tisti, ki zagotavljajo mehanizem distribucije bo-
gastva, ki temelji na inovaciji, trdem delu in prevzemanju tvega-
nja.
Pšeničny idr. (2000, 22) prav tako navajajo, da lahko sodobne teorije
podjetništva v grobem ločimo na tri osnovne poglede:
Prvi pogled je osredotočen na vprašanje »KAJ«. Ti raziskovalci pre-
učujejo predvsem, kaj se dogaja v sistemu, v katerem podjetniki opravlja-
jo svojo dejavnost, kaj se zgodi, ko nekdo nekaj naredi, in kakšen je uči-
nek le-tega na sistem.
100 Drugi pogled je značilen predvsem za raziskovalce, ki se ukvarjajo
bolj s posameznikom, kot so sociologi in psihologi, in se sprašujejo drugo
vprašanje, to je »ZAKAJ«. Ne zanima jih torej toliko, kaj se dogaja, kot,
zakaj se to dogaja. Osredotočajo se na človeška bitja, osebe.
Tretji pogled pa je najman teoretičen, kajti ti raziskovalci verjamejo,
da ni dovolj samo raziskati, temveč tudi aktivno sodelovati v podjetništvu
ter z raziskavami najti ter ponuditi spoznanja in orodja, s katerimi bi dru-
gi podjetniki lahko uspešneje opravljali svojo funkcijo. Za te raziskovalce
bi lahko rekli, da se največ ukvarjajo z vprašanjem, »KAKO«.
Pšeničny idr. (2000, 23) nato nadaljujejo z navedbo, da lahko sodobne
pristope do raziskovanja podjetništva delimo tudi glede na usmerjenost.
Tisti, ki so usmerjeni bolj v okolje, v katerem podjetnik deluje, torej na zu-
nanje dejavnike, so makro pristopi. Drugi, to so pristopi, usmerjeni bolj v
samega podjetnika in njegove lastnosti, pa so mikro pristopi.
Zgodovina podjetništva na Slovenskem
Po Pšeničnyju idr. (2000, 36) zgodovina podjetništva v Sloveniji ni najbo-
gatejša, kajti Slovenija je samostojna država šele od leta 1991 in šele od te-
daj naprej jo lahko obravnavamo kot samostojen gospodarski in politič-
ni sistem. V preteklosti sta bila sicer podjetništvo in njegov razvoj vezana
na države, katerim so Slovenci pripadali, kot so Avstro-Ogrska, Italija in
kasneje Jugoslavija. Še posebej v času te zadnje je bil razvoj podjetništva
omejen zaradi centralnoplanskega sistema, ki je v zasebni lasti dovoljeval
le majhne kmetije in obrtne delavnice. Stanje se je izboljšalo šele konec
osemdesetih let prejšnjega stoletja ter nato z osamosvojitvijo.
