Page 134 - Uran Maravić, Maja, in Gordana Ivankovič. 2017. Zagotavljanje kakovosti v gostinstvu. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 134
zagotavljanje k akovosti v gostinst v u
prilagajanja in doseganja odličnosti. Navedeno potrjujejo številni primeri dobrih praks
v hotelskih verigah (Hilton, Marriot, Sheraton in številni drugi) in tudi med neodvi-
snimi hotelirji. Primerjava in presoja uspešnosti ter kakovosti le v okviru lastnega hote-
la glede na dosežke preteklega leta in uresničevanje načrtovanega že dolgo ne zadoščajo
več. Tudi nacionalna raven, še zlasti če gre za majhno državo, ne zagotavlja standardov
primerljivosti. Politika presojanja poslovne uspešnosti v okviru nacionalne samozado-
stnosti omogoča ohranjanje neuspešnih poslovnih praks in nedobičkonosno poslova-
nje hotelskih podjetij.
3. Ali se turizem na mednarodni in nacionalni ravni krepi?
Turizem se krepi tako na mednarodni kot nacionalni ravni. Po podatkih WTTC zna-
ša stopnja rasti globalnega turizma 3,1 %, medtem ko znaša povprečna gospodarska rast
2,3 %. Navedeno se odraža tako v porastu zaposlenosti na področju turizma kakor tudi
v pozitivnih multiplikacijskih učinkih tistih dejavnosti, s katerimi je turizem povezan.
Satelitski račun pa je tisto orodje, ki zajema tudi učinke izvedenih dejavnosti in tako
vključuje tudi povečano potrošnjo vseh zaposlenih v turizmu.
V Sloveniji se je povečal prispevek turizma v BDP z 10,9 % v letu 2004 na 13 % v
letu 2015. Po indeksu turistične konkurenčnosti je slovenski turizem v letu 2015 glede
na izhodiščno leto 2007 padel z 39. na 44. mesto med 139 državami. Najvišji indeks tu-
ristične konkurenčnosti je Slovenija dosegla v letu 2011, in sicer, 33. mesto (WEF 2015).
V Sloveniji so se povečale nastanitvene zmogljivosti v obdobju 2008-2015:
- po številu ležišč: v vseh nastanitvenih objektih za 15 %, v hotelih za 8 %;
- po številu sob: v vseh nastanitvenih objektih za 9 %, v hotelih za 5 %;
- po številu hotelskih podjetij: za 35 %
Slovenski turizem evidentira tudi povečanje števila nočitev v obdobju 2008–2015:
- nočitve vseh turistov so se povečale za 11 %; tujih za 23 %, nočitve domačih so pa-
dle za 6 %;
- hoteli beležijo 8,2-% povečanje vseh nočitev.
Iz navedenih podatkov je mogoče upravičeno sklepati, da se turizem v Sloveni-
ji krepi. Povečale so se tako zmogljivosti kot število nočitev. Procentualno povečanje
števila ležišč je v preučevanem obdobju manjše, kot je procentualno povečanje števila
nočitev. Iz navedenega sledi, da so zmogljivosti bolje izkoriščene v končnem letu preu-
čevanega obdobja (2015) kot v izhodiščnem (2008); tako bi lahko zaključili, da se bo na-
vedeno odrazilo tudi v poslovni uspešnosti.
4. Ali poslovni dosežki hotelov v Sloveniji sledijo pozitivnim
nedenarnim kazalnikom?
V tabeli 12 povzemamo procentualne spremembe posameznih kategorij SKD I55.100
na agregatni ravni, tako da primerjamo vrednosti iz leta 2015 z vrednostmi iz leta 2008.
134
prilagajanja in doseganja odličnosti. Navedeno potrjujejo številni primeri dobrih praks
v hotelskih verigah (Hilton, Marriot, Sheraton in številni drugi) in tudi med neodvi-
snimi hotelirji. Primerjava in presoja uspešnosti ter kakovosti le v okviru lastnega hote-
la glede na dosežke preteklega leta in uresničevanje načrtovanega že dolgo ne zadoščajo
več. Tudi nacionalna raven, še zlasti če gre za majhno državo, ne zagotavlja standardov
primerljivosti. Politika presojanja poslovne uspešnosti v okviru nacionalne samozado-
stnosti omogoča ohranjanje neuspešnih poslovnih praks in nedobičkonosno poslova-
nje hotelskih podjetij.
3. Ali se turizem na mednarodni in nacionalni ravni krepi?
Turizem se krepi tako na mednarodni kot nacionalni ravni. Po podatkih WTTC zna-
ša stopnja rasti globalnega turizma 3,1 %, medtem ko znaša povprečna gospodarska rast
2,3 %. Navedeno se odraža tako v porastu zaposlenosti na področju turizma kakor tudi
v pozitivnih multiplikacijskih učinkih tistih dejavnosti, s katerimi je turizem povezan.
Satelitski račun pa je tisto orodje, ki zajema tudi učinke izvedenih dejavnosti in tako
vključuje tudi povečano potrošnjo vseh zaposlenih v turizmu.
V Sloveniji se je povečal prispevek turizma v BDP z 10,9 % v letu 2004 na 13 % v
letu 2015. Po indeksu turistične konkurenčnosti je slovenski turizem v letu 2015 glede
na izhodiščno leto 2007 padel z 39. na 44. mesto med 139 državami. Najvišji indeks tu-
ristične konkurenčnosti je Slovenija dosegla v letu 2011, in sicer, 33. mesto (WEF 2015).
V Sloveniji so se povečale nastanitvene zmogljivosti v obdobju 2008-2015:
- po številu ležišč: v vseh nastanitvenih objektih za 15 %, v hotelih za 8 %;
- po številu sob: v vseh nastanitvenih objektih za 9 %, v hotelih za 5 %;
- po številu hotelskih podjetij: za 35 %
Slovenski turizem evidentira tudi povečanje števila nočitev v obdobju 2008–2015:
- nočitve vseh turistov so se povečale za 11 %; tujih za 23 %, nočitve domačih so pa-
dle za 6 %;
- hoteli beležijo 8,2-% povečanje vseh nočitev.
Iz navedenih podatkov je mogoče upravičeno sklepati, da se turizem v Sloveni-
ji krepi. Povečale so se tako zmogljivosti kot število nočitev. Procentualno povečanje
števila ležišč je v preučevanem obdobju manjše, kot je procentualno povečanje števila
nočitev. Iz navedenega sledi, da so zmogljivosti bolje izkoriščene v končnem letu preu-
čevanega obdobja (2015) kot v izhodiščnem (2008); tako bi lahko zaključili, da se bo na-
vedeno odrazilo tudi v poslovni uspešnosti.
4. Ali poslovni dosežki hotelov v Sloveniji sledijo pozitivnim
nedenarnim kazalnikom?
V tabeli 12 povzemamo procentualne spremembe posameznih kategorij SKD I55.100
na agregatni ravni, tako da primerjamo vrednosti iz leta 2015 z vrednostmi iz leta 2008.
134
