Page 139 - Uran Maravić, Maja, in Gordana Ivankovič. 2017. Zagotavljanje kakovosti v gostinstvu. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 139
Sklep in usmeritve za prihodnost
Iz raziskave izhaja, da je mednarodna primerljivost v hotelirstvu dejavnik uspešnosti,
konkurenčnosti in kakovosti. V Sloveniji se uspešnost turizma prepogosto meri le z ra-
stjo število prihodov in nočitev turistov, zanemarja pa se poslovne dosežke ponudni-
kov turističnih storitev. Prav tako je zadovoljstvo z doseženim le na podjetniški ali na-
cionalni ravni mnogo lažje in hitreje uresničljivo. Potrdili smo trditev, da se turizem na
globalni ravni krepi in meje držav ne predstavljajo ovir za sodelovanje, integracije, kon-
kurenčnost in nenehno napredovanje v primerjavi s sorodnimi ponudniki. Zapiranje v
nacionalne meje, samozadostnost in samozadovoljstvo na račun primerjave s samim se-
boj ne prispeva k uspešnosti, h konkurenčnosti in kakovosti. Mednarodna prepoznav-
nost zahteva tudi mednarodno primerljivost poslovnih dosežkov. To izvajajo le redke
hotelske družbe v Sloveniji – predvsem tiste, ki so v lasti tujcev, tiste ki imajo mednaro-
dne svetovalce oziroma zaradi zahtev posameznih bank. Poročanje po USALI je skupni
imenovalec, ki omogoča vključevanje v mednarodne primerjave, da se prepoznajo ustre-
zne izboljšave glede na primerljive konkurente, hkrati pa je USALI kakovostna podla-
ga za sprejemanje kratkoročnih poslovnih odločitev in računovodstva odgovornosti.
Iz podatkov sekundarne raziskave izhaja, da se turizem krepi tako na globalni kot
nacionalni ravni, saj raste z višjo stopnjo rasti kot BDP. Iz leta v leto se v Sloveniji pove-
čuje tudi ponudba turističnih zmogljivosti – sob, čemur sledi povpraševanje – število
prihodov in nočitev v preučevanem obdobju 2008–2015, vendar se navedeno ne odra-
ža v poslovnih dosežkih družb v obravnavani dejavnosti. Na agregatni ravni so se v pre-
učevanem obdobju 2008–2015 znižali tako prihodki (za 0,75 %) kot tudi bruto dodana
vrednost (za 1,5 %). Prav tako sta nižja letni prihodek na sobo (za dobrih 5 %) kot tudi
dodana vrednost na sobo (za 5,6 %). Na račun krčenja števila zaposlenih v dejavnosti se
je povečal prihodek na zaposlenega za 15 % in dodana vrednost na zaposlenega za 12 %.
Slednje je pomembno prispevalo k povečanju EBIDTA za slabih 5 % in k zmanjšanju
izgube na agregatni ravni v letu 2015 glede na izhodiščno leto preučevanja 2008. Nave-
deno ne navdaja z optimizmom, saj so zmogljivosti zaposlenih omejene. Skrb za kako-
139
Iz raziskave izhaja, da je mednarodna primerljivost v hotelirstvu dejavnik uspešnosti,
konkurenčnosti in kakovosti. V Sloveniji se uspešnost turizma prepogosto meri le z ra-
stjo število prihodov in nočitev turistov, zanemarja pa se poslovne dosežke ponudni-
kov turističnih storitev. Prav tako je zadovoljstvo z doseženim le na podjetniški ali na-
cionalni ravni mnogo lažje in hitreje uresničljivo. Potrdili smo trditev, da se turizem na
globalni ravni krepi in meje držav ne predstavljajo ovir za sodelovanje, integracije, kon-
kurenčnost in nenehno napredovanje v primerjavi s sorodnimi ponudniki. Zapiranje v
nacionalne meje, samozadostnost in samozadovoljstvo na račun primerjave s samim se-
boj ne prispeva k uspešnosti, h konkurenčnosti in kakovosti. Mednarodna prepoznav-
nost zahteva tudi mednarodno primerljivost poslovnih dosežkov. To izvajajo le redke
hotelske družbe v Sloveniji – predvsem tiste, ki so v lasti tujcev, tiste ki imajo mednaro-
dne svetovalce oziroma zaradi zahtev posameznih bank. Poročanje po USALI je skupni
imenovalec, ki omogoča vključevanje v mednarodne primerjave, da se prepoznajo ustre-
zne izboljšave glede na primerljive konkurente, hkrati pa je USALI kakovostna podla-
ga za sprejemanje kratkoročnih poslovnih odločitev in računovodstva odgovornosti.
Iz podatkov sekundarne raziskave izhaja, da se turizem krepi tako na globalni kot
nacionalni ravni, saj raste z višjo stopnjo rasti kot BDP. Iz leta v leto se v Sloveniji pove-
čuje tudi ponudba turističnih zmogljivosti – sob, čemur sledi povpraševanje – število
prihodov in nočitev v preučevanem obdobju 2008–2015, vendar se navedeno ne odra-
ža v poslovnih dosežkih družb v obravnavani dejavnosti. Na agregatni ravni so se v pre-
učevanem obdobju 2008–2015 znižali tako prihodki (za 0,75 %) kot tudi bruto dodana
vrednost (za 1,5 %). Prav tako sta nižja letni prihodek na sobo (za dobrih 5 %) kot tudi
dodana vrednost na sobo (za 5,6 %). Na račun krčenja števila zaposlenih v dejavnosti se
je povečal prihodek na zaposlenega za 15 % in dodana vrednost na zaposlenega za 12 %.
Slednje je pomembno prispevalo k povečanju EBIDTA za slabih 5 % in k zmanjšanju
izgube na agregatni ravni v letu 2015 glede na izhodiščno leto preučevanja 2008. Nave-
deno ne navdaja z optimizmom, saj so zmogljivosti zaposlenih omejene. Skrb za kako-
139
