Page 127 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem

Metodološki in konceptualni okvir raziskave 127

Preden smo začeli s kakršno koli analizo, smo želeli preveriti objek-
tivnost merskega instrumenta, kar smo naredili s faktorsko analizo. Prav
tako smo morali preveriti veljavnost in zanesljivost merskega instrumen-
ta. Zanesljivost merjenja se kaže v tem, da pri ponovljenem merjenju pri-
demo do enakih rezultatov (Tratnik 2002, 45). Gre torej za konsisten-
tnost meritev, tj. podobnost rezultatov, ki jih dobimo s ponavljanjem
merjenja v enakih okoliščinah. Veljavnost pa se nanaša na to, v kolikšni
meri smo prepričani, da instrument resnično meri atribut, ki ga želimo
meriti (Easterby-Smith, Thorpe in Lowe 2005, 168), kar je običajno zelo
težko ugotoviti, kajti novega instrumenta ne bi potrebovali, če bi imeli
boljši način merjenja določenega atributa. Oprli smo se na zdravorazum-
sko veljavnost, ki temelji na ideji, da je merjenje določenega atributa ve-
ljavno, če se rezultati ujemajo z obstoječim znanjem, kar omenjeni avtor-
ji (prav tam) imenujejo kot »zmožnost testa, da nam pove, kar že vemo«.

S faktorsko analizo smo želeli identificirati faktorje, ki merijo posa-
mezne konstrukte. Izvedli smo jo v delu vprašalnika, ki se je navezoval
na spremembe. Nato smo izračunali vrednosti posameznih konstruktov
in na osnovi teh izvedli analizo. Uporabili smo tudi multiplo regresijsko
analizo. Namen tovrstne linearne regresije je ugotoviti velikost in smer
odnosov med eno odvisno in več neodvisnimi spremenljivkami ter napo-
vedati vrednost odvisne glede na vrednost neodvisnih spremenljivk.

V analizo so bile vključene še naslednje neodvisne spremenljivke:
- spol anketiranca z zalogo vrednosti: moški, ženska;
- vloga anketiranca z zalogo vrednosti: direktor, vodja projekta,

sodelavec, drugo;
- kategorija uspešnosti z zalogo vrednosti: uspešni, neuspešni.

Neodvisne spremenljivke, ki so predstavljene samo v opisni statistiki:
- starost anketiranca z zalogo vrednosti: manj kot 30 let, 31–40

let, 41–50 let, 51–60 let in več kot 60 let;
- vrsta bolnišnice z zalogo vrednosti: splošna bolnišnica, specialna

bolnišnica, terciarna bolnišnica;
- spol ocenjevanje osebe z zalogo vrednosti: moški, ženska;
- starost ocenjevane osebe z zalogo vrednosti: manj kot 30 let, 31–

40 let, 41–50 let, 51–60 let in več kot 60 let;
- vključenost v izvajanje sprememb z zalogo vrednosti: aktivna,

pasivna.
S korelacijsko analizo predstavljamo odnose med merjenimi spre-
menljivkami.