Page 126 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 126
Vodenje sprememb v zdravstvenih organizacijah
nišnic, posameznih primerov oz. bolnišnic ne obravnavamo. Med seboj
jih primerjamo le v tistih segmentih, ki so se zelo razlikovali. Zbrani po-
datki so obsegali več kot 200 strani transkripcij. Gradivo smo organizirali
v zaključene vsebinske sklope, v katere smo smiselno združevali odgovo-
re. Vprašanja v intervjujih so bila do neke mere že strukturirana v katego-
rije, ki smo jih ohranili tudi pri analizi podatkov. Po večkratnem prebira-
nju zapisov smo oblikovali kategorije, ki jih predstavljamo spodaj.
1. Opredelitev temeljnih in perifernih dejavnosti v bolnišnicah. V
to kategorijo smo uvrstili analizo in interpretacijo odgovorov na
vprašanji 1 in 2.
2. Področja in vrste radikalnih sprememb. V to kategorijo smo
uvrstili analizo in interpretacijo odgovorov na vprašanja 3, 4, 6
in 7.
126 3. Področja in vrste inkrementalnih sprememb. V to kategorijo
smo uvrstili analizo in interpretacijo odgovorov na vprašanja 9,
10, 12 in 13.
4. Značilnosti procesov spreminjanja. V to kategorijo smo uvrstili
analizo in interpretacijo odgovorov na vprašanja 5a, 5b, 5c, 5f, 5g
ter ista podvprašanja pri vprašanjih 8, 11 in 14.
5. Pristopi k vodenju sprememb. V to kategorijo smo uvrstili ana-
lizo in interpretacijo odgovorov na vprašanja 5d, 5e ter ista
podvprašanja pri vprašanjih 8, 11 in 14.
6. Ključni elementi vodenja v procesih spreminjanja. V to kategori-
jo smo uvrstili analizo in interpretacijo odgovorov na vprašanje
15.
V kvantitativnem delu raziskave smo značilnosti merjenih spremen-
ljivk analizirali z metodami univariatne (Pearsonov koeficient, test Kol-
mogorov-Smirnov za preverjanje porazdelitve normalnosti), bivariatne
(korelacija, t-test za preverjanje porazdelitve normalnosti) in multivari-
atne statistične analize (faktorska analiza, večkratna regresija). Indika-
torje posameznih konstruktov predstavljamo z opisno statistiko, tj. pov-
prečjem odgovorov pri vsakem indikatorju, s standardnim odklonom ter
koeficientom asimetričnosti in sploščenosti. Pred začetkom analize smo
manjkajoče vrednosti v delu odgovorov, ki se nanašajo na ocene stilov
vodenja, nadomestili z EM-algoritmom (Expectation – Maximization).
Manjkajočih podatkov pri ocenah za vrste sprememb nismo nadomešča-
li, ker smo predvidevali, da nekaterih sprememb v bolnišnicah niso izva-
jali.
nišnic, posameznih primerov oz. bolnišnic ne obravnavamo. Med seboj
jih primerjamo le v tistih segmentih, ki so se zelo razlikovali. Zbrani po-
datki so obsegali več kot 200 strani transkripcij. Gradivo smo organizirali
v zaključene vsebinske sklope, v katere smo smiselno združevali odgovo-
re. Vprašanja v intervjujih so bila do neke mere že strukturirana v katego-
rije, ki smo jih ohranili tudi pri analizi podatkov. Po večkratnem prebira-
nju zapisov smo oblikovali kategorije, ki jih predstavljamo spodaj.
1. Opredelitev temeljnih in perifernih dejavnosti v bolnišnicah. V
to kategorijo smo uvrstili analizo in interpretacijo odgovorov na
vprašanji 1 in 2.
2. Področja in vrste radikalnih sprememb. V to kategorijo smo
uvrstili analizo in interpretacijo odgovorov na vprašanja 3, 4, 6
in 7.
126 3. Področja in vrste inkrementalnih sprememb. V to kategorijo
smo uvrstili analizo in interpretacijo odgovorov na vprašanja 9,
10, 12 in 13.
4. Značilnosti procesov spreminjanja. V to kategorijo smo uvrstili
analizo in interpretacijo odgovorov na vprašanja 5a, 5b, 5c, 5f, 5g
ter ista podvprašanja pri vprašanjih 8, 11 in 14.
5. Pristopi k vodenju sprememb. V to kategorijo smo uvrstili ana-
lizo in interpretacijo odgovorov na vprašanja 5d, 5e ter ista
podvprašanja pri vprašanjih 8, 11 in 14.
6. Ključni elementi vodenja v procesih spreminjanja. V to kategori-
jo smo uvrstili analizo in interpretacijo odgovorov na vprašanje
15.
V kvantitativnem delu raziskave smo značilnosti merjenih spremen-
ljivk analizirali z metodami univariatne (Pearsonov koeficient, test Kol-
mogorov-Smirnov za preverjanje porazdelitve normalnosti), bivariatne
(korelacija, t-test za preverjanje porazdelitve normalnosti) in multivari-
atne statistične analize (faktorska analiza, večkratna regresija). Indika-
torje posameznih konstruktov predstavljamo z opisno statistiko, tj. pov-
prečjem odgovorov pri vsakem indikatorju, s standardnim odklonom ter
koeficientom asimetričnosti in sploščenosti. Pred začetkom analize smo
manjkajoče vrednosti v delu odgovorov, ki se nanašajo na ocene stilov
vodenja, nadomestili z EM-algoritmom (Expectation – Maximization).
Manjkajočih podatkov pri ocenah za vrste sprememb nismo nadomešča-
li, ker smo predvidevali, da nekaterih sprememb v bolnišnicah niso izva-
jali.
