Page 125 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 125
Metodološki in konceptualni okvir raziskave 125
samo direktorja. Velikost vseh ostalih skupin se je gibala med 7 in 13 ude-
leženci. Udeležence smo na začetku seznanili z namenom in cilji raziska-
ve ter anonimnostjo bolnišnic in sodelujočih intervjuvancev. Prosili smo
jih, da bi intervjuje lahko snemali, na kar so vsi pristali. Zaradi zagotavlja-
nja anonimnosti v raziskavi ne razkrivamo imen posameznikov, prav tako
ne sodelujočih bolnišnic.
Fokusne skupine so oblika skupinskega intervjuja, pri katerem pri-
dobimo podatke iz pogovora med udeleženci. Na vprašanja ni odgovarjal
vsak posameznik, temveč smo izkoristili skupinsko interakcijo in spod-
bujali pogovor med udeleženci. Metoda se uporablja za raziskovanje tega,
kaj ljudje razmišljajo, predvsem pa tudi, kako razmišljajo. Izbrano metodo
smo ocenili kot najprimernejšo, saj smo želeli pridobiti razumevanje poj-
mov, povezanih z vrstami sprememb v bolnišnicah, želeli pa smo tudi do-
biti vpogled v procese spreminjanja, stile vodenja in njihovo razumevanje
ter konkretne spremembe, ki so jih izvajali. S fokusnimi skupinami smo
pridobili osnovne informacije o raziskovani temi. Šlo je za obliko eksplo-
rativne raziskave, s katero smo ugotovili, za kakšna mnenja gre, da smo
kasneje lahko nadaljevali z anketo. Eksplorativne raziskave razodevajo
vsebino problema, ne dajo pa dokončnih rešitev, obrazložitev ali pojasni-
tev (Flere 2000, 54). V intervjujih nas je zanimalo predvsem razumevanje
radikalno temeljnih, radikalno perifernih, inkrementalno temeljnih in
inkrementalno perifernih sprememb. Zanimalo nas je tudi, katere spre-
membe so izvajali v zadnjih letih in kako so se lotevali njihovega izvaja-
nja. Želeli smo dobiti odgovore na vprašanja, kako so se soočali z more-
bitnimi odpori in motnjami ter kakšni načini vodenja so prevladovali. Z
vsakim intervjujem smo pridobivali natančnejši in poglobljen vpogled v
tematiko, ki nam je močno pomagal pri oblikovanju anketnega vprašal-
nika za drugi del raziskave.
V kvantitativnem delu smo uporabili vprašalnik, ki je vseboval kratka
navodila. Sestavo vprašalnika smo opisali v enem izmed prejšnjih pogla-
vij, prav tako tudi izvedbo pilotnega testiranja. Želeli smo postaviti vpra-
šalnik v spletni obliki. Ker pa velik del zaposlenih v bolnišnicah nima do-
stopa do elektronske pošte, smo to namero opustili, kljub zavedanju, da
je na ta način hitrost zbiranja podatkov manjša in lahko pride do admini-
strativnih napak pri vnosu v statistični program.
Metode analiziranja podatkov
Analizo kvalitativnih podatkov smo opravili skladno s splošnim analitič-
nim postopkom, ki ga predlagata Miles in Huberman (1994, 172–205).
Analizo predstavljamo v obliki skupnega prikaza vseh preučevanih bol-
samo direktorja. Velikost vseh ostalih skupin se je gibala med 7 in 13 ude-
leženci. Udeležence smo na začetku seznanili z namenom in cilji raziska-
ve ter anonimnostjo bolnišnic in sodelujočih intervjuvancev. Prosili smo
jih, da bi intervjuje lahko snemali, na kar so vsi pristali. Zaradi zagotavlja-
nja anonimnosti v raziskavi ne razkrivamo imen posameznikov, prav tako
ne sodelujočih bolnišnic.
Fokusne skupine so oblika skupinskega intervjuja, pri katerem pri-
dobimo podatke iz pogovora med udeleženci. Na vprašanja ni odgovarjal
vsak posameznik, temveč smo izkoristili skupinsko interakcijo in spod-
bujali pogovor med udeleženci. Metoda se uporablja za raziskovanje tega,
kaj ljudje razmišljajo, predvsem pa tudi, kako razmišljajo. Izbrano metodo
smo ocenili kot najprimernejšo, saj smo želeli pridobiti razumevanje poj-
mov, povezanih z vrstami sprememb v bolnišnicah, želeli pa smo tudi do-
biti vpogled v procese spreminjanja, stile vodenja in njihovo razumevanje
ter konkretne spremembe, ki so jih izvajali. S fokusnimi skupinami smo
pridobili osnovne informacije o raziskovani temi. Šlo je za obliko eksplo-
rativne raziskave, s katero smo ugotovili, za kakšna mnenja gre, da smo
kasneje lahko nadaljevali z anketo. Eksplorativne raziskave razodevajo
vsebino problema, ne dajo pa dokončnih rešitev, obrazložitev ali pojasni-
tev (Flere 2000, 54). V intervjujih nas je zanimalo predvsem razumevanje
radikalno temeljnih, radikalno perifernih, inkrementalno temeljnih in
inkrementalno perifernih sprememb. Zanimalo nas je tudi, katere spre-
membe so izvajali v zadnjih letih in kako so se lotevali njihovega izvaja-
nja. Želeli smo dobiti odgovore na vprašanja, kako so se soočali z more-
bitnimi odpori in motnjami ter kakšni načini vodenja so prevladovali. Z
vsakim intervjujem smo pridobivali natančnejši in poglobljen vpogled v
tematiko, ki nam je močno pomagal pri oblikovanju anketnega vprašal-
nika za drugi del raziskave.
V kvantitativnem delu smo uporabili vprašalnik, ki je vseboval kratka
navodila. Sestavo vprašalnika smo opisali v enem izmed prejšnjih pogla-
vij, prav tako tudi izvedbo pilotnega testiranja. Želeli smo postaviti vpra-
šalnik v spletni obliki. Ker pa velik del zaposlenih v bolnišnicah nima do-
stopa do elektronske pošte, smo to namero opustili, kljub zavedanju, da
je na ta način hitrost zbiranja podatkov manjša in lahko pride do admini-
strativnih napak pri vnosu v statistični program.
Metode analiziranja podatkov
Analizo kvalitativnih podatkov smo opravili skladno s splošnim analitič-
nim postopkom, ki ga predlagata Miles in Huberman (1994, 172–205).
Analizo predstavljamo v obliki skupnega prikaza vseh preučevanih bol-
