Page 123 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 123
Metodološki in konceptualni okvir raziskave 123
Opis vzorca
Uporabili smo dvostopenjsko vzorčenje. Okvir vzorčenja v prvi stopnji je
bil seznam vseh bolnišnic, ki smo ga označili z zaporednimi številkami
od 1 do 26. Z računalniškim programom smo generirali 8 naključnih šte-
vilk, ki so pomenile zaporedno mesto bolnišnic (enostavno slučajno vzor-
čenje). V raziskavi je sodelovalo teh osem naključno izbranih bolnišnic,
kar predstavlja skoraj tretjino vseh slovenskih bolnišnic. Število zaposle-
nih v preučevanih bolnišnicah med raziskavo je bilo približno 5.600, šte-
vilo vseh zaposlenih v slovenskih bolnišnicah pa približno 23.000. Izmed
bolnišnic sta bili dve terciarni ustanovi, ena specialna bolnišnica ter pet
splošnih bolnišnic. Bolnišnice se po »Pravilniku o merilih za razvrščanje
bolnišni«c (Ur. l. RS 43/98, 71/03) glede na svojo dejavnost razvrščajo v:
- specialistične bolnišnice, ki morajo izvajati poglobljeno diagno-
stiko, zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo, zdravstveno nego,
nastanitev in prehrano; svojo dejavnost opravljajo za bolnike iz
več regij oz. za bolnike iz celotne države;
- splošne bolnišnice, ki praviloma opravljajo svojo dejavnost za
bolnike iz določene regije; splošne bolnišnice morajo razvijati in
izvajati dejavnosti vseh medicinskih strok, ki jih prebivalci do-
ločene regije potrebujejo, minimalno število dejavnosti pa mora
obsegati najmanj splošno internistično, kirurško in pediatrično
ali ginekološko dejavnost;
- terciarne ustanove, ki opravljajo terciarno zdravstveno dejavnost
za področje celotne države.
Kvalitativne podatke smo zbirali med zaposlenimi treh hierarhičnih
nivojev. Pri tem smo uporabili namenski vzorec, ki je temeljil na predpo-
stavki, da naj bo izbrani vzorec takšen, da se iz njega lahko največ nau-
či (Merriam 1998, 61). Prvi nivo so predstavljali direktorji in pomočniki
direktorjev (osebe z mandatom), drugi nivo so predstavljali vodje in tret-
ji nivo zaposleni brez vodstvenih funkcij. V kvalitativni raziskavi je sode-
lovalo 131 oseb, od tega iz prvega nivoja 8 poslovnih direktorjev, 2 stro-
kovna direktorja in 10 pomočnikov direktorjev za področje zdravstvene
nege. Iz drugega nivoja je sodelovalo 58 vodij, ki so jih izbrali direktor-
ji glede na njihovo časovno razpoložljivost. Bili so predstavniki različnih
področij: predstojniki bolniških oddelkov; vodje tehničnih služb, finanč-
no-računovodskih oddelkov, raziskovalnih oddelkov, fizioterapije, labo-
ratorijev, kuhinje, oddelkov za kakovost idr. Sodelovalo je tudi 53 zapo-
slenih (brez vodstvenih vlog), ki so jih izbrali vodje. Izbrali so tiste, ki so o
Opis vzorca
Uporabili smo dvostopenjsko vzorčenje. Okvir vzorčenja v prvi stopnji je
bil seznam vseh bolnišnic, ki smo ga označili z zaporednimi številkami
od 1 do 26. Z računalniškim programom smo generirali 8 naključnih šte-
vilk, ki so pomenile zaporedno mesto bolnišnic (enostavno slučajno vzor-
čenje). V raziskavi je sodelovalo teh osem naključno izbranih bolnišnic,
kar predstavlja skoraj tretjino vseh slovenskih bolnišnic. Število zaposle-
nih v preučevanih bolnišnicah med raziskavo je bilo približno 5.600, šte-
vilo vseh zaposlenih v slovenskih bolnišnicah pa približno 23.000. Izmed
bolnišnic sta bili dve terciarni ustanovi, ena specialna bolnišnica ter pet
splošnih bolnišnic. Bolnišnice se po »Pravilniku o merilih za razvrščanje
bolnišni«c (Ur. l. RS 43/98, 71/03) glede na svojo dejavnost razvrščajo v:
- specialistične bolnišnice, ki morajo izvajati poglobljeno diagno-
stiko, zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo, zdravstveno nego,
nastanitev in prehrano; svojo dejavnost opravljajo za bolnike iz
več regij oz. za bolnike iz celotne države;
- splošne bolnišnice, ki praviloma opravljajo svojo dejavnost za
bolnike iz določene regije; splošne bolnišnice morajo razvijati in
izvajati dejavnosti vseh medicinskih strok, ki jih prebivalci do-
ločene regije potrebujejo, minimalno število dejavnosti pa mora
obsegati najmanj splošno internistično, kirurško in pediatrično
ali ginekološko dejavnost;
- terciarne ustanove, ki opravljajo terciarno zdravstveno dejavnost
za področje celotne države.
Kvalitativne podatke smo zbirali med zaposlenimi treh hierarhičnih
nivojev. Pri tem smo uporabili namenski vzorec, ki je temeljil na predpo-
stavki, da naj bo izbrani vzorec takšen, da se iz njega lahko največ nau-
či (Merriam 1998, 61). Prvi nivo so predstavljali direktorji in pomočniki
direktorjev (osebe z mandatom), drugi nivo so predstavljali vodje in tret-
ji nivo zaposleni brez vodstvenih funkcij. V kvalitativni raziskavi je sode-
lovalo 131 oseb, od tega iz prvega nivoja 8 poslovnih direktorjev, 2 stro-
kovna direktorja in 10 pomočnikov direktorjev za področje zdravstvene
nege. Iz drugega nivoja je sodelovalo 58 vodij, ki so jih izbrali direktor-
ji glede na njihovo časovno razpoložljivost. Bili so predstavniki različnih
področij: predstojniki bolniških oddelkov; vodje tehničnih služb, finanč-
no-računovodskih oddelkov, raziskovalnih oddelkov, fizioterapije, labo-
ratorijev, kuhinje, oddelkov za kakovost idr. Sodelovalo je tudi 53 zapo-
slenih (brez vodstvenih vlog), ki so jih izbrali vodje. Izbrali so tiste, ki so o
