Page 133 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 133
Empirična raziskava 133
ško dejavnost. Kot podporne pa navajajo čiščenje, informatiko in finanč-
no službo.
Bolnišnica F je specialna bolnišnica, ki med svoje temeljne dejavno-
sti uvršča bolnišnični akutni oddelek in neakutno bolnišnično obravna-
vo, kamor sodijo podaljšano bolnišnično zdravljenje, bolnišnična nega
in paliativna oskrba. Temeljne dejavnosti so tudi ambulantne dejavno-
sti: kardiološka, pulmološka (vezana na oddelek), nefrološka, virološka,
nevrološka, psihiatrična in urološka. Skupina zaposlenih je svoje dejav-
nosti opisala takole:
Temeljne dejavnosti so vse, ki se tičejo pacienta. Zdravljenje pacienta. Dru-
go so potem podporne službe; računovodska služba, recimo … kuhinja, čis-
tilke, vzdrževanje, nabava, javna naročila, informatika.
Med periferne dejavnosti v tej bolnišnici uvrščajo: diagnostično de-
javnost (rentgen, ultrazvok), biokemični laboratorij, bolnišnično lekar-
no za oskrbo z zdravili in ostalimi medicinskimi pripomočki, kuhinjo,
vzdrževanje, sterilizacijo, računovodsko službo, nabavo, javna naročila in
informatiko.
Bolnišnica G spada med splošne bolnišnice. Njihove temeljne dejav-
nosti vključujejo pet področij: interno medicino, kirurgijo, ginekologijo,
porodništvo ter pediatrijo. Organizirane so v različnih oddelkih in speci-
alistični ambulantni dejavnosti. Med periferne dejavnosti uvrščajo: teh-
nično službo, čistilni servis, upravne službe, laboratorije, lekarno in ad-
ministracijo. Vodje v tej bolnišnici so razmejitev dejavnosti predstavili z
naslednjim opisom:
Temeljne dejavnosti se dotikajo obravnave pacientov in so vezane na
zdravljenje. Podporne pa nekatere dejansko podpirajo temeljne, nekatere
pa so tudi osnovne.
Njihov odgovor kaže na različno razmejevanje dejavnosti, kar je pos-
ledica specifičnega obravnavanja različnih strok v zdravstvu. Večina zdra-
vstvenega kadra v bolnišnicah obravnava zdravstveno in medicinsko
stroko kot »pravo stroko«, medtem ko druga področja obravnavajo kot
podporne službe in jih ne vidijo kot samostojne stroke. Delitev na »stro-
kovne« in »podporne službe« je v bolnišnicah tako močno zasidrana, da
je celo direktor bolnišnice H opisal situacijo takole:
Manko našega izobraževalnega sistema na področju zdravstvu je ta, da tem
profilom ne da neke širine … in vedno se govori, češ ja, stroka bo odločila,
kot da npr. pravna ali ekonomska stroka nista stroki.
ško dejavnost. Kot podporne pa navajajo čiščenje, informatiko in finanč-
no službo.
Bolnišnica F je specialna bolnišnica, ki med svoje temeljne dejavno-
sti uvršča bolnišnični akutni oddelek in neakutno bolnišnično obravna-
vo, kamor sodijo podaljšano bolnišnično zdravljenje, bolnišnična nega
in paliativna oskrba. Temeljne dejavnosti so tudi ambulantne dejavno-
sti: kardiološka, pulmološka (vezana na oddelek), nefrološka, virološka,
nevrološka, psihiatrična in urološka. Skupina zaposlenih je svoje dejav-
nosti opisala takole:
Temeljne dejavnosti so vse, ki se tičejo pacienta. Zdravljenje pacienta. Dru-
go so potem podporne službe; računovodska služba, recimo … kuhinja, čis-
tilke, vzdrževanje, nabava, javna naročila, informatika.
Med periferne dejavnosti v tej bolnišnici uvrščajo: diagnostično de-
javnost (rentgen, ultrazvok), biokemični laboratorij, bolnišnično lekar-
no za oskrbo z zdravili in ostalimi medicinskimi pripomočki, kuhinjo,
vzdrževanje, sterilizacijo, računovodsko službo, nabavo, javna naročila in
informatiko.
Bolnišnica G spada med splošne bolnišnice. Njihove temeljne dejav-
nosti vključujejo pet področij: interno medicino, kirurgijo, ginekologijo,
porodništvo ter pediatrijo. Organizirane so v različnih oddelkih in speci-
alistični ambulantni dejavnosti. Med periferne dejavnosti uvrščajo: teh-
nično službo, čistilni servis, upravne službe, laboratorije, lekarno in ad-
ministracijo. Vodje v tej bolnišnici so razmejitev dejavnosti predstavili z
naslednjim opisom:
Temeljne dejavnosti se dotikajo obravnave pacientov in so vezane na
zdravljenje. Podporne pa nekatere dejansko podpirajo temeljne, nekatere
pa so tudi osnovne.
Njihov odgovor kaže na različno razmejevanje dejavnosti, kar je pos-
ledica specifičnega obravnavanja različnih strok v zdravstvu. Večina zdra-
vstvenega kadra v bolnišnicah obravnava zdravstveno in medicinsko
stroko kot »pravo stroko«, medtem ko druga področja obravnavajo kot
podporne službe in jih ne vidijo kot samostojne stroke. Delitev na »stro-
kovne« in »podporne službe« je v bolnišnicah tako močno zasidrana, da
je celo direktor bolnišnice H opisal situacijo takole:
Manko našega izobraževalnega sistema na področju zdravstvu je ta, da tem
profilom ne da neke širine … in vedno se govori, češ ja, stroka bo odločila,
kot da npr. pravna ali ekonomska stroka nista stroki.
